Laži na poti v materinstvo

Boginja Mati, veličastna, Počelo Vesolja, čaščena, Božanska. slika: Brian Froud

Boginja Mati, veličastna, Počelo Vesolja, čaščena, Božanska.
slika: Brian Froud

Vstop v materinstvo je eden od vélikih ženskih prehodov; je vstop v novo dimenzijo bivanja; je vstop v družbo tistih, ki so postale del življenjske verige na nov način – ne več kot zadnji člen, temveč kot vmesni člen – in tako do kosti začutile svojo minljivost, svojo soodvisnost od drugih členov verige, na sploh svojo nemoč (nemoč svojega ega/uma) in moč te močne vezi – vezi življenja.

In vendar je pot v materinstvo posuta z lažmi. Tako kot tudi preostali (ženski) življenjski prehodi. Te laži, ki si jih bomo ogledale v članku, nam ženskam preprečujejo opolnomočen vstop v materinstvo. Oropajo nas zavedanja, zavestnega stopanja po tej poti, mnogih lekcij, mnogih uvidov.

Laži o porodu

Naša družba je nasičena z lažmi o porodu. Najhujša laž, ki se širi, je, da sodobna ženska ni zmožna roditi. Da, prav ste prebrale. To prepričanje se je tudi (na žalost) uspešno ukoreninilo v naše nezavedno. Širi se sporočilo, da je telo sodobne ženske nesposobno roditi, da je ženska nevarna svojemu otroku in da nujno potrebuje zunanje avtoritete (medicinsko osebje), ki bodo njenega otroka obvarovale pred nepredvidljivostjo in pokvarljivostjo njenega telesa. 

Dober primer takšnega sporočila je poimenovanje obporodne oskrbe, ki si prizadeva za naravni porod, “alternativna oskrba”. Beseda “alternativno” je zaznamovana z nečim nezaupljivim, sumničavim, neracionalnim, deviantnim. Ko so prakse, ki si prizadevajo porodu vrniti dostojanstvo, ženski opolnomočenje, označene za “alternativne”, so s strani “avtoritet” degradirane, razvrednotene, zasmehovane, s tem pa je pri ljudeh uspešno prebujena sumničavost, neodobravanje in nesprejemanje do takšnih praks. 

Moški zdravnik uzurpira babice. Moški zdravniki so izrinili babice iz porodnih sob, iz življenj žensk in s tem odvzeli ženskam občutke varnosti, sprejetosti, razumevanja, sočutne podpore in opolnomočenja v ženskem krogu ob prehodu v pomembno obdobje - materinstvo.

Moški zdravnik uzurpira babice. Moški zdravniki so izrinili babice iz porodnih sob, iz življenj žensk in s tem odvzeli ženskam občutke varnosti, sprejetosti, razumevanja, sočutne podpore in opolnomočenja v ženskem krogu ob prehodu v pomembno obdobje – materinstvo. 

Družba je sprejela sporočilo o ženski, zmožnostih ženskega telesa, porodu in avtonomnosti ženske od medicinskega sistema. Ina May Gaskin, svetovno priznana babica in obujevalka ženske veščine avtonomnega babištva, ki služi ženski in otroku, je skozi raziskovanje obporodnih praks odkrila (in razodela med drugim v svoji knjigi Birth Matters: A Midwife’s Manifesta – Porod je pomemben: Manifest babice) vzroke nastanku teh laži o porodu: v 19. stoletju so porod začeli prevzemati moški zdravniki in s tem izrivati ženske babice. Da bi svoje stranke prepričali, da so bolj vredni najema od svojih “tekmic” babic (in prepričali svoje stranke, naj zanje plačajo veliko več, kot babicam), so morali ponuditi “nekaj več” – to pa so bile medicinske intervencije, ki so, kot vemo, začele povzročati resnične zaplete med porodom. Zdravniki so načrtno začeli širiti prepričanja o porodu kot smrtni nevarnosti. Ina May navaja citat zdravnika Hugha L. Hodge-a iz Pennsylvanie (ZDA) iz leta 1838, v katerem trdi, kako je treba s širjenjem prepričanja o nevarnosti poroda ženske prepričati, da zares potrebujejo moškega zdravnika: “Če so ta dejstva lahko utemeljena, če lahko razširimo te informacije, če lahko ženske prepričamo v to, da bo njihovo trpljenje zmanjšano ali skrajšano in da bodo njihova življenja in življenja njihovih potomcev varnejša v naših rokah, ne bo nadaljnih težav v vzpostavljanju univerzalne prakse porodničarstva. Vsi predsodki najbolj nevednih in živčnih žensk, vsa prirojena in pridobljena občutljivost, tako značilna za ta spol, ne bo več predstavljala ovire delu moških zdravnikov.” Ina May nadaljuje: “Izkazalo se je, da ni bilo niti potrebno, da bi zdravniki, ki so sledili Hodgevemu načrtu, razširjali takšne informacije. Dovolj lahko je bilo prestrašiti medicinske študente, druge zdravnike, medicinske sestre in zaskrbljene Američane srednjega razreda, vedno pretvarjajoč se, da je to znanost. Joseph B. DeLee, na primer, je v zgodnjem 20. stoletju napisal mnogo učbenikov za zdravnike in medicinske sestre , v katerih je opisoval strahote, ki se jim ne da izogniti, če se za porajanje prvorojenca vsake ženske ne uporablja klešč (forceps v angleščini): “Porod so imenovali in mnogi temu še vedno verjamejo, normalna funkcija. Zdravnike in laike vedno znova preseneti in se jim zdi bizarno, da porod imenujemo abnormalna funkcija, bolezen, in vendar je resnično patološki proces. Vse je seveda odvisno od tega, kaj definiramo kot normalno. Če ženska pade na vile in si z ročajem raztrga presredek, to imenujemo patološko-abnormalno. Če pa orjaški otrok potuje skozi medenično dno, rečemo, da je to naravno in zato normalno. Če se otrok rahlo udari v vrata, a dovolj, da to povzroči možganske krvavitve, bi rekli, da je to resnično patološko, toda kadar je otrokova glava zdrobljena ob trku v trdno medenično dno in ga možganska krvavitev ubije, temu pravimo normalno, pravimo vsaj, da je ta funkcija naravna, da ni patološka.””

Od kod izvira močan strah pred bolečino poroda, ki je tako pogost v naši družbi? Od tod! Od te neznanstvene, s finančnimi interesi prepojene propagande iz 19. stoletja! Od kod izvira razvrednotenje ženskega dela spočenjanja, nosečnosti, poroda in materinstva, strah, globoko vcepljen v ženske same pred to našo veličastno izkušnjo? Od tod! Od kod izvira ta naš strah pred samimi sabo, nezaupanje v lastno telo, psiho in zmožnosti in ta naša lahka pripravljenost svojo moč izročiti (moški) uniformirani avtoriteti? Od tod!  In s tem niso začeli zdravniki. Ta dinamika psihološkega ustrahovanja in zasužnjevanja žensk za interese patriarhalne družbe ima korenine globlje, dlje nazaj, kot smo ugotavljale že v prejšnjem članku“Patriarhalna religija vpeljuje avtoritete. Toda to niso Modre Ženske in Modri Možje, temveč avtoritete, ki vladajo s strahom – njihovo orodje je izobčenje, kaznovanje. Ko so avtoritete začele uporabljati takšna orodja, smo se ženske začele bati svoje notranjosti. Bati smo se začele svoje intuicije, svojega notranjega védenja, vodstva. Na kratko: dvomiti smo začele vase. To pa je nekaj najhujšega, kar lahko človek naredi človeku: da vsadi vanj dvom vase, sumničavost do lastne notranjosti in sovraštvo do svojega Glasu.”

S tem pa je odvzeta moč ženskam. Odvzeta nam je samostojnost, pravica do odločanja, svoboda, dostojanstvo.

Laži o materinski identiteti

Zmagoslavje Mame ob pravi podpori.

Zmagoslavje Mame ob pravi podpori.

Ženskam je prepovedano zazirati se vase in zaznavati svojo notranjost na poti skozi vse biološko-duhovne prehode, še posebej pa ob prehodu v materinstvo. Takoj, ko ženska, spočne, si jo družba prilasti in jo začenja dojemati kot svojo lastnino, ne več kot samo svojo avtonomno osebo. Prisvoji si njeno pravico do odločanja in ji polaga v naročje vnaprej pripravljene rešitve zanjo, ki jih je primorana sprejeti, saj sicer ostane brez podpore. (Na primer, če se ženska odloči roditi doma, ostane brez sistemske podpore, saj zakonodaja okrog poroda doma še ni urejena – porod doma ni prepovedan, ni pa urejen – prisiljena je torej v nekakšno gverilstvo, zanašanje na energijo svojega notranjega uporništva in uporništva njenih bližnjih ter redkih v podobni izkušnji, če pa zaradi kakršnihkoli razlogov (finančne stiske, nepodpore bližnjih, težav v partnerstvu…) nima te zaloge energije, je povsem razumljivo, da se porodu doma odpove, kar pa je izredno krivično do njene pravice izbire.) 

Mama je takoj ob spočetju soočena s pritiski in pričakovanji, kakšna naj bi bila mama in kako naj bi se vedla. Avtorica Naomi Wolf je odkrila, da nosečnicam razglabljanje o določenih temah ni dovoljeno, ko je noseča predavala; ko je govorila o spolnosti, politki, itd., je občinstvu postalo nelagodno. Mati naj ne bi govorila o takšnih rečeh, mati je preveč krhka, njeni možgani niso zmožni razpravljati o tako resnih temah, pa tudi ne spodobi se. Mati se dojema kot nedoraslo, kot otroka, nesposobno skrbeti zase in odločati se zase.

Nosečnost je čas ogromnih hormonalnih sprememb. Hormoni pa imajo pomemben vedenjski učinek. Normalno je torej, da procesi materinstva (spočetje, nosečnost, porod, dojenje) predrugačijo ženski um. Tako kot se racionalnost in ustvarjalna intuitivnost ciklično izmenjujeta med menstrualnim ciklom, tako se njun odnos spreminja tudi med materinskimi procesi. Če naša družba ne bi tako častila razumarstva kot superiornega, bi spremembe v materinskem umu doživljali kot blagoslov, kot priložnost za kontemplacijo vseh pripadnikov družbe, ne le marginaliziranih mater. A več o tem spodaj, v razdelku “Družba, v kateri materinstvo ni čaščeno in zanikanje Boginje”.

Blessingway ali obred materinstva, ki prizna, počasti in praznuje notranje preobrazbe materinstva.

Blessingway ali obred materinstva, ki prizna, počasti in praznuje notranje preobrazbe materinstva.

Na materinskem krogu Porod kot obred prehoda se pogovarjamo o predrugačenju materinskega uma, o notranjih preobrazbah, ki se zgodijo ob tem vélikem prehodu. To predrugačenje je v naši družbi tabu. Od mam se pričakuje, da v tišini, izolaciji in brez omejevanja družbe, družine in delovnega okolja, zdržijo to predrugačenje in ga zadržijo zase. Predvsem se pričakuje, da bodo mame zase zadržale temne dimenzije materinstva – ambivalente občutke, obremenjenost, napor materinskega dela, čustveno zahtevnost materinskega dela, svoje potrebe, zahtevnost predrugačenja odnosov (partnerskih, družinskih, družbenih), ki ga povzroči vstop v materinstvo.

Od mam se pričakuje, da bodo nekritično poslušale grozljive porodne zgodbe, ki krožijo, da bodo poporodno depresijo, ki je tipični pokazatelj globokega nespoštovanja materinstva, materinskega dela in globokega pomanjkanja materialne, fizične, psihološke in duhovne podpore mamam, sprejemale kot običajen pojav. Moramo poslušati grozljive zgodbe! Zato, da končno spregledamo, kako je nekaj hudo hudo narobe z obstoječim obporodnim sistemom! Mame potlačujejo spomine na svoje porode, počutijo se posiljene, neslišane, neupoštevane, zmanipulirane. Nato pa so one označene za histerične in nevrotične, če si drznejo izraziti takšne občutke, avtoriteta unfirormiranih pa je nedotaknjena. 

Od mam se pričakuje, da bodo zase zadržale žalovanje za svojim starim jazom, svojo staro identiteto. Vstop v materinstvo je velik prehod, iz Dekleta v Mati, ob tem umre identiteta Dekleta in vse, kar le-ta nosi s sabo. Spremeni se telo – iz dekliškega telesa v telo mame, spremeni se um – iz nase osredotočenega v osredotočenega na nekoga drugega, spremenijo se čustva, prioritete, vrednote, celo značajske lastnosti. Seveda je ob taki temeljni spremembi normalno žalovanje ob izgubi stare identitete in normalna je zmedenost, iskanje, raziskovanje ob porajanju nove, ki še ni izoblikovana, ki je še za obronki zavesti, neotipljiva, obstaja le kot slutnja, kot obljuba radikalne spremembe in je zato seveda tudi strašljiva. Če bi družba dovoljevala raziskovanje teh vprašanj, bi bil prehod v materinstvo veliko lažji. 

Laži o vrednosti materinskega dela

DanielleDanielle Haines, mama, je na svojem facebook profilu objavila sliko sebe in svojega sina tri dni po porodu, ob kateri je napisala naslednje sporočilo: 

To je slika mene 3 dni po porodu. Bila sem tako surova in odprta, bila sem čista zmešnjava. Ljubila sem svojega otročka, pogrešala sem njegovega očeta (na ta dan je šel nazaj delat), jezna sem bila na svojo mamo, srce me je bolelo za svojega brata, ker nas je mama zapustila in zdaj sem imela majhnega dečka, ki je izgledal enako kot moj brat, moje bradavice so bile razpokane in krvaveče, moje mleko se je že skoraj pojavilo in moj dojenček je postajal zares lačen, počutila sem se žalostno, ker ljudje ubijajo dojenčke, zanalašč, spala nisem od poroda dalje, nisem vedela, kako odstraniti svoje prsi, moja vagina me je pekla od stalnega sedenja in dojenja, nekako sem izgubljala razum.  Prišla je Katie in me nahranila na jutro, ko je bila posneta ta fotografija. Lahko bi prišla tudi, da mi naredi kosilo. Nato je tisti večer prišla ena od mojih sedmih sester, Sarah, da bi prinesla družinsko večerjo. Sarah je posnela to fotografijo. Vstopila je s hrano in rekla: “Živjo, kako si?” Odvrnila sem: “Zmešnjava sem.”  Pogovarjali sva se, poslušala je in rekla: “Prav to sem tudi jaz doživljala.” Pomagalo je, da se vedela, da se je tudi njej takrat strgalo! Nato je rekla: “Vem, da to zveni noro, ampak ali imaš fotoaparat? Izgledaš tako surovo in tako lepo.” Tako vesela sem, da je posnela to fotografijo. Načrtovala je, da samo odloži hrano. Na koncu je ostala veliko dlje. Potrebovala sem jo. Vedela je. Poklicala sem Rachel, potrebovala sem jo. Potrebovala sem jo, da mi pomaga pri dojenju, potrebovala sem več pomoči pri pristavljanju.  Poklicala sem Shell. Potrebovala sem, da mi pove, da je moj dojenček v redu. To je resnično poporodno obdobje, mame. Tiste, ki ste to že doživele …  bi delile z mano, kako ste se počutile po porodu?  

Imela sem čarobno poporodne obrobje. Ni bilo lahko, ampak imela sem podporo in bila nahranjena in opominjana, da so bile mame pred mano na mojem mestu in da bom tudi jaz čisto dobro prešla skozenj. 

Materinsko delo je težko delo. Je eno najtežjih del. Ker je tako zelo osebno, ker nas predrugači od znotraj. In ker je tako fizično, čustveno zahtevno. Naša družba tega dela ne spoštuje dovolj. Materinsko delo dojema kot samoumevno, kot žrtvovanje posamezne mame, kot njeno izolirano, samotno, samožrtvovanje. “Sama si je to naložila, sama naj opravi.” Ne zavedamo se dovolj, da so mame v prvi vrsti naše vrste. Od njih je odvisno nadaljevanje človeštva. In ne samo nadaljevanje, ampak tudi kvaliteta človeštva. Kakšna družba bomo? Sočutna ali okrutna? Spoštljiva ali prostaška? To je odvisno od podpore materinstvu in od kvalitete materinskega dela (ki ne more biti kvalitetno, če mam ne podpiramo materialno, fizično, čustveno, duhovno).

Naomi Wolf, čudovita, tenkočutna, feministična avtorica, pravi, da nad mamami v sodobni družbi visi Salomonov meč. Nekoč sta k modremu kralju Salomonu prišle dve mami, ki sta obe trdili, da je nek dojenček njun in sta od kralja zahtevali, da presodi, kateri bo pripadal. Salomon je predlagal, da razkosa dojenčka na pol in dá vsaki pol. Ena od žensk se je strinjala, druga pa je dejala: “Naj ga ima ona, samo ne razkosajte ga!” Tega je zmožna materinska ljubezen. Tako je Salomon vedel, katera je prava mama.

Tudi nad sodobnimi materami visi Salomonov meč.

Tudi nad sodobnimi materami visi Salomonov meč.

Tudi nad sodobnimi mamami visi Salomonov meč. To je Salomonov meč, ki sprašuje mame: “Ali naj razkosam tvojega otroka?” In mame vedno znova zakričijo: “Ne!” Ta “Ne!” pa zahteva od njih neskončna žrtvovanja. Naomi Wolf v svoji knjigi Misconceptions; Truths, lies and the unexpected on the journey to motherhood (Zmote: resnice, laži in nepričakovano na poti v materinstvo) citira prijateljico, ki je ob doživetju prehoda v materinstvu dejala: “Potrebujemo feminizem, ki pravi, da je v redu, če si vzamemo odmor!” Feminizem namreč ni predvidel potreb mater. Preveč se je zapletel s kapitalizmom in preveč si je želel vstopiti v moški svet, namesto da bi povzdigoval specifično ženske izkušnje, kot je materinstvo, pravi Naomi Wolf: “Ko je prišlo do tega, kdo bo skrbel za otroke, se je ženskemu gibanju zgodil kapitalizem, resnična revolucija spolov pa se ni.”

V sodobni družbi je odmor, počitek, nedelovanje greh. Materinstvo pa zahteva upočasnitev in odmor. Odmor od dela, odmor od določenih obveznosti. Če ne zaradi drugega, zato, ker je fizično nemogoče izpeljevati vse prejšnje obveznosti ob materinskem delu. 

Vstop materinstvo naredi boleče očitno priviligiranost moških v naši družbi. Matere so prisiljene v soočenje z nepripravljenostjo moških sodelovati pri materinskem delu (ki je delo skrbi za otroka, ki ga lahko opravlja kdorkoli, pravi Sarah Ruddick, filozofinja). Naomi Wolf pravi, da se v moških vključi “namerna potopitev v pozabo”, ko gre za delitev materinskega dela in delitev gospodinjskih del. Večina moških se potopi v “nezavestnost, ki je uporabna” – nezavestni se napravijo vseh naporov materinstva, kar jim pomaga pri ohranjanju fame napornosti svojih dolžnosti in svojega dela ter pri odpovedovanju prevzemanja pobude pri materinskem/gospodinjskem delu. Egalitarnost je v mnogih zakonih porušena, opaža Naomi Wolf, saj je mnogo moških še vedno prepričano, da je materinsko in gospodinjsko delo “žensko delo”, mnogo moških se še vedno ne zaveda (ali noče zavedati) napora materinskega dela, še vedno pomanjšuje pomen materinskega dela, ga predstavlja kot manjvrednega njihovemu denarnemu delu in to uporablja za izogibanje materinskemu delu. Kapitalistična in patriarhalna družba to dinamiko seveda le krepita. Če bi bilo materinsko delo spoštovano, bi vsi jasno razumeli, da je enakovredno denarnemu delu in da mora biti torej preostanek gospodinjskih del pravično razdeljen med zakoncema.

Otročje in nazadnjaško vztrajanje pri nesodelovanju pri “ženskem delu” pa moške tudi stane. Ženska, ki je za vse sama, ugasne kot Ljubimka, Ustvarjalka, Navdihovalka. Kot pravi Naomi: “Kar so moški privarčevali pri skrbi za otroke in gospodinjstvu po tem, ko se je rodil otrok, jih je tudi stalo, romantično in erotično.”

Ena od Naomiinih intervjuvank je dejala: “Vsekakor sem si ob dnevih, ko je bil moj mož v resnično pomoč, želela biti romantična. Toda ko je predpostavljal, da bom vse zmogla sama, ko se mi je nato približal, se nisem mogla odzvati.”

Če bi si moški želeli cvetočih žensk, bi jim pomagali. 

Družba, v kateri materinstvo ni čaščeno in zanikanje Boginje

V družbi, v kateri bi bilo materinstvo čaščeno, bi bil prehod v materinstvo veliko lažji, manj fizično, čustveno in duhovno naporen, bolj bogat in bolj izpolnjujoč.

Durga puja - obred čaščenja Boginje Durge. Ljudje častijo BOGINJO - ženski obraz Božanskega, Božansko utelešeno v ženskah!

Durga puja – obred čaščenja Boginje Durge. Ljudje častijo BOGINJO – ženski obraz Božanskega, Božansko utelešeno v ženskah!

Častile bi se spremembe, ki jih povzročajo materinski procesi materinskemu telesu, umu, duši. Mentalnih sprememb , ki jih povzročajo hormoni materinstva, ne bi več dojemali kot “poneumljanje, zmanjševanje mentalnih zmožnosti”, temveč kot izostreno osredotočenost, poglobljen uvid v povezave med stvarmi. Materinsko intuitivnost, izostreno povezanost z drugimi dimenzijami, nosečniško “zasanjanost” in “čustvenost” kot to zaznava racionalistična družba, bi dojemali kot mogočne portale, kot priložnost za kontemplacijo vseh pripradnikov družbe. 

Povečano potrebno mam po varnosti, materinjenju, nežnosti, pozornosti, ne bi več dojemali kot šibkost, nesamostojnost, iracionalnost temveč kot vrlino, kot merodajno vrlino, ki človeštvu sporoča, kaj je zares pomembno: varnost, nežnost, toplina varnega doma

Nadčloveško osredotočenost mater na otrokovo varnost, uresničevanje njegovih potreb, ki spominja na junaštvo in ne le eno od človeških lasnosti, ne bi več dojemali kot nevrotičnost, ki omejuje racionalnost, temveč kot junaštvo, kot božansko lastnost žensk, ki ohranja človeštvo.

Socialno samoumevno bi bilo, da se novo družino s strani skupnost in s strani sistema podpira materialno (finančno), fizično (s pomočjo pri gospodinjstvu, opravkih), psihološko (s prisotnostjo, s podporo, pogovorom), duhovno (z obredi prehoda, s čaščenjem ženskega obraza Božanskega).

Spočetja, nosečnosti in poroda ne bi več dojemali kot medicinske dogodke, kot dogodke, nad katerimi ima moč, avtoriteto in pravico odločanja nekdo zunanji, nekdo uniformirani (zdravstveni delavec, uradni delavec), temveč kot ključne dogodke v Krogu Življenja, ki jih utelešajo ženske, ki so, ko potujejo skozi te dogodke, utelešenja Boginje – ženskega obraza Božanskega, avtonomne, svobodne osebe in avtoritete zase in za človeštvo, saj je človeštvo odvisno od njih. Obporodne prakse bi odsevale ponižnost in spoštovanje do Mater, njihove avtonomnosti in sposobnosti in pravice do odločanja, odsevale bi zavedanje o naravnosti in normalnosti materinskih procesov, odsevale bi globoko čaščenje teh procesov. 

Mame ne bi več potlačevale svojih občutkov na poti v materinstvo, ne bi več potlačevale spominov na svoje porode in poporodna obdobja, ne bi se več sramovale svojih teles, dvomile v svoja telesa in svoje materinske psihe, ne bi več bile zmanipulirane s strani uniformiranih avtoritet, katerih interes je dobiček in ne njihovo dostojanstvo in svoboda, ne bi bile več zasmehovane, kadar pridejo v porodnišnico s porodnimi načrti, kadar sprašujejo po statistiki in obporodnih praksah, kadar si želijo drugačne oskrbe, ne bi bile več označene za “nore, zmešane alternativke”. Žensk, ki krčevito branijo blagostanje svojih otrok ne bi več označevali za histerične

Častili bi BOGINJO, našo MATI, naše POČELO, našo LJUBEZEN.

Preostali članki na blogu Rdečega Šotora, ki govorijo o materinstvu:

Materinstvo – nevidno zdravilo, ki mora postati vidno

Materinski um – ultimativna predaja

© Ana Drevenšek

Uporaba besedila, delov besedila, povzetka besedila, koncepta besedila, izrazov in besednih zvez v besedilu brez navedbe avtorice in brez avtoričinega dovoljenja, je kršitev avtorskih pravic in je kaznovano. —-> Pravno obvestilo

Kako ti doživljaš preobrazbe materinstva? Kakšne laži prepoznavaš oziroma kakšne laži so se zgodile tebi na poti v tvoje materinstvo? Kakšne resnice si želiš o materinstvu in prehodu v materinstvu sporočiti prihodnjim generacijam? Napiši v komentar!

PRIHAJAJOČI DOGODKI V RDEČEM ŠOTORU:

Cikel Materinskih krogov od septembra do decembra 2015, več informacij TUKAJ. 

Sklop delavnic Menstrualni misteriji (I. Korenine & II. Cikličnost in transformativnost), 26.9. in 10.10. 2015, več informacij TUKAJ.

Sklop delavnic arhetipov svetle in temne ženskosti, 24.10. in 7.11. 2015, več informacij TUKAJ.

Branje ženskega Tarota, kadarkoli, več informacij TUKAJ.

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Instinktivno materinstvo – veščine nežne matere: Prehranske terapije in izkušnja ženske plodnosti

Alja (1)intervju z Aljo Dimic, Nutritional Therapy Practitioner™ (NTP) 

Alja je certificirana prehranska terapevtka (NTP-Nutritional Therapist Practitioner), v teku pridobitve naziva Certified Natural Health Professional (CNHP), članica največje ameriške dietetične organizacije ADA (American Dietetic Association), ki združuje najboljše strokovnjake za prehrano ter članica ameriške prehranske organizacije ANA (American Nutrition Association).

Udeležuje se raziskav neodvisnih laboratorijev kot je Helfgott Research Institute, svoje znanje dopolnjuje z izobraževanji v NCNM (National College of Natural Medicine – Oregon), na različnih seminarjih, konferencah ter predavanjih, ki jih mora zaradi dela redno nadgrajevati z novostmi v povezavi prehrana – zdravstvo.

Alja deluje v okviru Centra Holistic, centra celostnih prehranskih terapij. Več o Centru Holistic lahko preberete na njihovi spletni strani: www.holistic.si 

Našo plodnost uravnavajo naši hormoni. Kakšna je povezava med prehrano in hormoni, na kakšen način prehrana vpliva na delovanje spolnih hormonov?

Hormoni spadajo med molekule, nastajajo iz holesterola ter po krvi potujejo po beljakovinah. Prehajajo skozi membrane celic do celičnega jedra ter tako usmerjajo delovanje in izražanje genov.

Njihovo delovanje je odvisno od hranil, ki jih imamo v telesu oziroma od hrane, ki jo jemo.

Če imamo v telesu premalo dobrega holesterola, premalo beljakovin in drugih hranil, naši hormoni ne morejo nastajati. Uživati moramo hrano, ki bo hrana za nastajanje in učinkovanje naših hormonov. Če jemo hrano polno natrija, aditivov in toksinov, s tem hranimo naše bolne celice, ki se hitro množijo in degenerirajo. Če jemo veliko sveže, ekološke in lokalno pridelane hrane, zelenjave in sadja, oreščkov in žit, pa hranimo naše zdrave celice, ki skrbijo za nemoten proces proizvodnje in učinkovanja hormonov na tarčne celice.

Kakšna je tipična prehrana, ki povzroča težave pri plodnosti?

Tipična prehrana, ki povzroča težave pri plodnosti je hrana polna aditivov in emulgaotorjev, močno predelana in v naprej pripravljena hrana. Sladkor, nasičene maščobe, rafinirana sol, predelane mesnine in mlečni izdelki so prvi na spisku prepovedanih živil. In seveda alkohol ter cigareti. Od hrane izpustimo gluten iz žitaric, mleko in mlečne izdelke ter meso, saj naše telo obremenijo in zakisajo, ne kupujmo ničesar, kar je zapakirano in v naprej pripravljeno: piškoti in peciva, juhe, sadni jogurti, pudingi, kocke za juhe, majoneze…Ne kupujmo ničesar, kjer piše z manj maščob, saj tam vemo, da je več sladkorja. In obratno, izdelki brez sladkorja ponavadi vsebujejo kopico aditivov in umetnih sladil.

Na kakšen način izdelki živalskega izvora, predvsem mlečni izdelki, škodujejo plodnosti?

Po zadnji raziskavi na Harvardu, kjer so preučevali žensko neplodnost, so prišli do ugotovitve, da imajo ženske, ki dnevno zaužijejo dva ali več mlečnih obrokov dnevno, več težav z ovulacijami. Odsotnost ovulacije pa je eden glavnih vzrokov težav z zanositvijo. (Jorge Chavarro, asistent profesor medicine na Univerzi Harvard in soavtor študije »rodovitnost prehrane«) (mlečni izdelki, težave z neplodnostjo in ovulacijo, “Human Reproduction«.

S kakšnimi prehranskimi (in drugimi) terapijami se ukvarjaš in v kakšnem primeru lahko pomagajo ženski pri neplodnosti? 

Ukvarjamo se z naravnimi terapijami, ki vključujejo prehrano, psihoterapijo, tradicionalno kitajsko medicino – ravno zdaj opravljam tečaj za pridobitev licence za izvajanje tradicionalne kitajske medicine J, akupunkturo in številne druge.

Sodelujemo z endokrinologinjo, ginekologinjo, zdravnikom splošne medicine in onkologom. V naši ekipi imamo tudi farmacevta homeopata, dietetika, psihoterapevtko in izvrstnega terapevta, ki pokriva področje rakavih obolenj. Izjemno vesela sem vseh teh sodelovanj in veselim se vseh, ki še prihajajo.

Do porušenega hormonskega ravnovesja pride zaradi skupka težav, ki se odražajo iz našega duševnega, čustvenega in fizičnega telesa. Ne moremo zdraviti samo enega dela telesa, drugih pa zanemariti. Vsi delujemo kot celota, zato je celostni pristop, pa naj gre za neplodnost, raka ali kakšno drugo bolezen, bistvenega pomena. Torej moramo tudi pri odpravi neke težave k stvari celostno pristopiti. Spremeniti moramo prehrano, umiriti misli, razbremeniti telo, poskrbeti za dovolj spanja in si ob enem pomagati z določenimi zelišči, da lažje in hitreje dosežemo svoj cilj.

Na kakšnih načelih temeljijo prehranske terapije, s katerimi delaš?

Vsak človek, vsaka ženska, je drugačna. Zgradba naših celic se razlikuje, s tem pa se razlikuje tudi delovanje in stanje naših hormonov, od katerih je plodnost pravzaprav odvisna. Vse prehranske terapije, ne le tiste, ki temeljijo na neplodnosti oz. težavah z zanositvijo, temeljijo na testiranju hormonov in napisani prehrani, ki bo hormonsko neravnovesje spravila v red. Določena prehrana, priporočena zelišča in druge tehnike so temelji začetka terapije, s katero želimo pri človeku ponovno vzpostaviti ravnovesje v telesu. Potem, če in kadar je to potrebno, sledijo posveti z našimi specialisti in upoštevanje njihovih navodil, obvezen počitek, gibanje na svežem zraku, dovolj sveže vode in veliko dela na sebi, saj je vse odvisno od naše notranjosti, od tega, kako gledamo na svet, kam so obrnjene naše misli in čustva.

V Rdečem Šotoru se učimo o pomenu rednega cikličnega umika in počitka, časa za regeneracijo in refleksijo, v času menstrualne krvavitve. Zakaj je za žensko pomemben počitek, dovolj spanja in izpostavljenost temi?

Dovolj spanja, počitek in izpostavljenost temi je izjemnega pomena, saj takrat poteka popolna regenaracija telesa. Samo v popolni temi, ko spimo, se iz naše češarike, žleze v možganih, tvori pomemben hormon melatonin.

Epifiza ali češarika je majhna endokrina žleza v velikosti graha, ki se nahaja v možganih.

Fiziološka funkcija češerike, ki je občutljiva na svetlobo, je tesno povezana s prisotnostjo ali odsotnostjo dnevne sončne svetlobe. Sončna svetloba vpliva na dnevni ritem in 24-urne cikle sprememb fizioloških in kemijskih procesov v človeškem telesu, kot so spremembe v telesni temperaturi, možganske aktivnosti, presnova in hormonsko delovanje). V odsotnosti svetlobe, epifiza pretvarja aminokislino triptofan v serotonin, hormon, ki se pretvarja v drugi hormon melatonin. Izločanje melatonina nas naredi zaspane ter nas popelje v zdrav in globok spanec. Njegova proizvodnja je najbolj intenzivna v obdobju od druge do četrte ure zjutraj, ko smo v najglobljih fazah spanja REM.

Raziskava, povezana z melatoninom, je pokazala, da je to res “čudežni” hormon, ki ima več pozitivnih učinkov na človeško telo. Ščiti celice pred poškodbami zaradi delovanja prostih radikalov, pomaga proti depresiji in tesnobnosti, pomaga pri zdravljenju bolezni, kot sta Alzheimerjeva bolezen in rak ter krepi imunski sistem in pospešuje regeneracijo celic. Melatonin varuje pred sevanji in očistiti telo prostih radikalov. Melatonin močno krepi imunski sistem, ustavlja staranje in to je tudi razlog, zakaj se kakovostnem spancu počutimo tako sveže in spočito.

Presežek kislin onemogoča dobro delovanje hipofize in zaustavlja njeno normalno delovanje. Vzroki so največkrat tradicionalna prehrana in pretirana koncentracija florida v telesu. Meso, mlečni izdelki, rafinirana žita, sladkor, alkohol in vsa v naprej predelana prehrana v telesu povzročajo kislost.

Najnovejše informacije o vlogi hipofize pri ljudeh kažejo, da lahko vsak dejavnik, ki vpliva na delovanje češarike, vpliva na zdravje ljudi, na različne načine, vključno z učinki na spolno dozorevanje, ovulacijo in menstruacijo, zorenje jajčec in semenčic, delovanje ščitnice in obščitnice, menopazo, osteoporozo, raka in razvoj psiholoških motenj.

Stari Grki štejejo epifizo za sedež duše.

Številne študije so pokazale pozitiven vpliv melatonina na kakovost jajčec in semenčic ter razvoj embrija.

Področje anti-aging medicine je polno raziskav, ki potrjujejo izboljšano zdravje in višjo plodnost pri ženskah, ki so imele več melatonina.

Živila, ki vsebujejo visoko vsebnost melatonina (od najvišjega do najnižjega) so:  češnjev sok, višnje, češnje, orehi, gorčično seme, koruza, riž, korenina ingverja, ječmenova zrna, valjan oves, beluši , paradižnik, sveža meta, črni čaj, zrele banane, brokoli, granatnno jabolko, jagode, brstični ohrovt, zeleni čaj, črne olive, zelene olive, kumarice, sončnična semena, grozdje.

V idealnem primeru vsa potrebna hranila in druge esencialne snovi pridobimo iz prehrane. Vendar se včasih zgodi, da potrebujemo dodatke, na primer zelišča, dodatke vitaminov in druge prehranske dodatke? V kakšnem primeru potrebujemo dodatke in po kolikšnem času oziroma po kakšnih rezultatih lahko jemanje dodatkov opustimo?

V idealnem primeru takšen človek nima nobenih težav, na žalost pa se vsakodnevno srečujem s številnimi ženskami, ki imajo težave z zanositvijo in ljudmi, ki imajo raka, hude prebavne težave ter avtoimuna obolenja. Takšen človek ima porušeno in oslabljeno delovanje imunskega sistema, premalo hranil v celicah, verjetno hormonsko neravnovesje, saj so ravno hormoni tisti, ki nadzorujejo naše delovanje. Najprej naredimo in stestiramo stanje hormonov, pregledamo njihova nesorazmerja, katerega manjka in katerega je preveč. Po potrebi človeka napotimo k endokrinologinji. Vsakomur napišemo priporočeno prehrano glede na izvide in hormonsko stanje. Ko katerega izmed hormonov manjka ali pa je katerega preveč, kadar je odsotnost ovulacije ali so menstruacije neredne pa si pomagamo z zelišči. To so popolnoma naravni zeliščni ekstrakti. Skoraj čudežna je kremica NaPro in divjega gomolja yam, ki spodbuja delovanje hipofize in izločanje progesterona, pa Vitex, sredozemsko zelišče, ki pospeši nastanek ovulacije in kalijev askorbat, ki celice napolni s kisikom in hranili, pa omega 3 maščobne kisline, ki poskrbijo za zdrave in močne menbrane celic.  Jemanje dodatkov ženske, ki želijo zanositi, opustijo ali ob zanositvi, kremico pa morajo uporabljati vsaj prve tri mesece nosečnosti, pri ostalih dodatkih, kot je kalijev askorbat in omega 3, pa moramo z jemanjem še enkaj časa nadaljevati. Seveda je to odvisno od vsakega posameznika in njegovega zdravstvenega stanja. Vsakogar spremljamo in mu svetujemo, koliko časa naj določen prehranski dodatek jemlje. Sprememba prehrane pa je večna.

Katera hranila potrebuje nosečnica v večji meri kot nenoseča ženska?

Noseča ženska potrebuje več vitamina B9 ali folne kisline, saj omogoča normalen razvoj ploda.

Izjemno pomemben je mineral magnezij, saj skrbi za pravilno rast ploda in normalno raztezanje in širjenje maternice ter preprečuje krče.

Izjemno pomemben je tudi kalij, kalijev askorbat, ki v celice vnese kisik in druga hranila, ki so potrebna za nemoten razvoj ploda.

Prav tako je pomemben vitamin A, ki skrbi za pravilen razvoj oči, srca.

Prav tako je pomembno železo, ki skrbi za tvorbo rdečih krvničk.

Ne pozabimo za pomembnost kalcija, ki skrbi za pravilen razvoj kosti.

Nosečnice naj uživajo čimveč  zelene listnate zelenjave v obliki solat, sokov in smootijev. Ne pozabite na čičeriko, lečo, bob in grah, pa na zelje in repo ter mandlje, lešnike in indijske oreščke. Prav tako si od sadja izberite jabolka in jagodičevje, za soljenje uporabljajte samo naravno morsko sol od olj pa bučno, laneno, konopljino in svetlinovo olje. Ne pozabite na proso, ajdo, kvinojo, riž in včasih tudi polento. Izjemno veliko antioksidanotov imajo bazilika, origano, cimet, peteršilj, česen. Od zelenjave pa si privoščite vse, le naj bo lokalno prielano in zraslo v obdobju, v katerem se nahajamo. Brokoli, cvetača, korenje, pesa, zelje, bučke, jajčevci, kumare, paradižniki, zelena, por…izbira je ogromna. Ne pozabite na dovolj tekočine, najbolje sveže vode.

Kako lahko vsa potrebna hranila za nosečnost iz prehrane pridobi ženska, ki se prehranjuje vegansko (samo z živili rastlinskega izvora)?

Noseča ženska lahko brez težav pridobi vsa potrebna hranila iz veganske prehrane. To so ekološka zelenjava in sadje, žita in oreščki, hladnostiskana olja. Vseeno pa sama priporočam nekatere dodatke, kot so npr. b12 in folna kislina, sploh na začetku nosečnosti. Če je nosečnost bolj tvegana in če je ženska starejša, pa tudi nekatere druge.

Na kakšen način se mora telo pripraviti že pred spočetjem? Kakšne prehranske terapije svetuješ v obdobju priprave na spočetje?

Spočetje otroka je znak, da je telo pripravljeno donositi in oskrbeti novo življenje z vsemi potrebnimi hranili. Kar pomeni, da se morajo priprave na nosečnost začeti že veliko prej. Po testiranju hormonov se prilagodi prehrano in ppo potrebi priporoči prehranske dodatke. Vse te spremembe začno učinkovati takoj, največkrat pa se rezultati pokažejo po treh do šestih mesecih.

Znanost odkriva, da je za spočetje poleg moškega (katerega vloga je očitna), pomemben tudi ženski orgazem. Valovanje maternice ob orgazmu namreč pomaga spermijem do jajčeca in jih celo usmerja v jajcevod, kjer se nahaja jajčece. Kako je libido povezan s plodnostjo in kateri dejavniki (prehranski, življenjski stil, psihološki, itd) vplivajo na libido?

Na libido vplivajo prav vsi dejavniki, saj smo in delujemo kot celota. Torej psiha, misli in telo. Pomembna je pravilna in zdrava prehrana, sproščenost, miselna pozitivna naravnanost, dnevno gibanje oz. aktiven življenjski slog, dovolj spanja, zadovoljstvo v partnerskem odnosu, zadovoljstvo v služi in predvsem zadovoljstvo s samim seboj.

Libido seveda povezujemo s plodnostjo, saj nizek libido in nezanimanje za spolnost vodi v težave s spolnostjo, npr. suha nožnica, nezmožnost erekcije in druge težave.

© Alja Dimic in Ana Drevenšek

Kakšna je tvoja izkušnja s prehrano in ženskim plodnim ciklom? Si imela težave s plodnostjo ali ciklom in ti je pomagala sprememba prehrane? Ti je pomagalo kaj drugega? Kakšne povezave sama opažaš med svojim plodnim ciklom in prehrano, ritmom življenja, čustvi?  Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

DOGODKI KMALU:

Popotovanje skozi čas: Matriarhalne kulture po svetu – Kreta (Obredno-meditativni stik z matrico prostora in časa z Matejo Vavtar v Rdečem Šotoru) LJUBLJANA

Opolnomočenje ženskosti skozi modrost menstrualnih misterijev KRŠKO

Intenzivna dvodnevna obredno-meditativna delavnica arhetipov ženskosti LJUBLJANA

Delavnica Zavestno spočetje LJUBLJANA 

Instinktivno materinstvo: Koncept brez plenic – veščina nežne matere

aboriginal mama

V sodobnem času vse več žensk in parov na poti v starševstvo intuitivno čuti, da želijo novo življenje ustvariti, pripeljati na svet in skrbeti zanj bolj instinktivno, naravno in sočutno. Gibanje, ki je zajelo cel svet, razkriva resnični pomen naravnega poroda in zdravstvene in psihološke posledice medikaliziranega poroda; pomen instinktivnega dojenja, ki ni obremenjeno z urniki ali kriteriji, koliko časa naj bi trajalo; spalnih navad, ki razkrivajo, da skupno spanje otrokom psihološko ne škoduje, temveč jim dokazano koristi. Med različnimi spoznanji tega gibanja je tudi spoznanje, da se dojenčki zavedajo izločanja ter nam to tudi sporočajo. Zavoljo udobja, ki nam ga prinašajo pleničke, smo njihovo komunikacijo spregledali. Vendar se postavlja vprašanje, ali udobje pleničk odtehta možnost nebesedne, intimne komunikacije med otrokom in staršem ter (v sodobnem času še bolj pereče) ekološko odgovornost do okolja.

Kot poporodna doula (spremljevalka) se razgledujem po novih obzorjih, ki jih ustvarjajo starši in zbiram različne poglede, informacije in pristope skrbi za novorojenčka in malčka. Vloga (poporodne) doule je, da staršem omogoči vpogled v paleto različnih informacij, ki so na voljo, da so dovolj in kvalitetno informirani, da sprejmejo zadovoljujoče izpolnitve glede skrbi in vzgoje svojega otroka. Zato sem pripravila intervju s strokovnjakinjo za eno od področij poporodne skrbi otroka – koncept brez pleničk, Metko Zupančič, da bi se (bodoči) starši lahko seznanili z verodostojnimi informacijami glede pristopa eliminacijske komunikacije, na podlagi katerih se lahko usmerjajo.

Metka Zupančič je učiteljica joge, svetovalka koncepta brez plenic in vodja programa Pozdrav življenju (več o programu lahko preberete na spletni strani http://www.pozdrav-zivljenju.si).

Ko se je pred leti začela aktivno ukvarjati z jogo, je spoznala, da redna praksa joge združuje oba principa in vodi h globljemu stiku s samim seboj. Metka pa je predvsem tudi mlada mamica dveh fantkov. Po rojstvu je svojega prvega sina aktivno vključila v lastno prakso joge in tako se je rodil tečaj joge za mamice in dojenčke. Izkušnje v nosečnosti in materinstvu so jo pripeljale do želje, da bi svoja spoznanja in občutenja delila z drugimi bodočimi in mladimi mamicami. Trenutno vodi tečaj joge za nosečnice in za mamice in dojenčke v okviru programa Pozdrav življenju. Znanje o jogi za nosečnice in rokovanju ter jogi z dojenčki, ki ga neprestano poglablja, je pridobila na različnih tečajih pod vodstvom priznanih strokovnjakov. Njen pristop k otroku temelji na naravnih principih nege in vzgoje, kot so koncept brez plenic, masaža dojenčka, priprava zdrave hrane in osnovni principi Montessori vzgoje. Na podlagi lastnih izkušenj in pridobljenega znanja je postala svetovalka koncepta brez plenic v okviru predavanj in podpornih skupin.

Metki sem zastavila nekaj vprašanj v zvezi s konceptom »brez plenic«, da bi mamice ali bodoče mamice, ki se spoznavajo s konceptom in razmišljajo o uporabi tega koncepta pri svojem otroku, spoznale osnovna načela tega principa ter tudi, da zdrobimo nekatere mite o tem konceptu. Koncept brez plenic je pred vsem sočuten koncept vzpostavljanja nežnega odnosa z otrokom in njegovimi potrebami. Ko ga usvojimo, ga preprosto izvajamo, v nasprotju z mnogimi pričakovanji o njegovi zapletenosti.

metka brez pleničkNa čem temelji princip »brez pleničk«?

Princip brez pleničk temelji na naravni fiziološki zakonitosti, da se dojenčki že od rojstva dalje zavedajo izločanja oziroma na svoj način sporočajo tovrstno potrebo. Če odrasli prisluhne, prepozna in se odzove na otrokovo potrebo glede izločanja, se lahko med njima kmalu vzpostavi nežna komunikaciji o izločanju. Na ta način se odrasli odzove na vse osnovne potrebe dojenčka, ne le na potrebo po hranjenju, spanju in telesnem stiku, temveč tudi na potrebo po izločanju. Tako je otrok bolj celostno zadovoljen, vzpostavi se še globlja medsebojna povezava.

plemenska mama umiva otrokaOd kod izvira ta pristop? Ali je univerzalen – je prepoznan v različnih kulturah sveta? Kdo ga je obudil za sodobno družbo?

Nežna komunikacija o izločanju je univerzalen princip, ki je v večini sveta še vedno nepretrgano prisoten od pradavnih časov. Ljudstva, ki še danes živijo v tesni povezavi z naravo in naravnimi principi, ne poznajo plenic in z otroci od rojstva dalje komunicirajo o izločanju. V tehnološko razviti družbi se je zaradi stremljenja k čim večjem udobju in razvojem plenic za enkratno uporabo žal izgubil. Vendar se v krogih bolj zavednih novodobnih staršev, ki želijo obuditi čim bolj naraven način življenja in pristopa k otroku, zopet prebuja. Za začetnico koncepta brez plenic v zahodnem svetu bi lahko imenovali Ingrid Bauer, ki je principe nežne komunikacije o izločanju opazovala pri domorodnih ljudstvih na svojih potovanjih po Indiji in Afriki ter jih uporabila pri negi svojih otrok. Metodo je sprva predstavljala v podpornih starševskih skupinah, nato pa opisala v svoji knjigi “Diaper Free! The Gentle Wisdom of Natural Infant Hygiene (2001)”.

metka joga z dojenčkomNa kakšen način starši komunicirajo z dojenčkom pri pristopu »brez pleničk«? Na kakšen način otrok sporoča, kdaj bo izločal?

Komunikacija o izločanju poteka tako s strani staršev kot tudi s strani otroka. Starši izberejo znak za lulanje in kakanje, ki naj bo čim bolj podoben fiziološki funkciji izločanja in ki ga bo otrok lahko ponovil, še preden bo lahko govoril (npr. »pssssss« za lulanje, »zvok ob napenjanju« za kakanje). Ta znak v začetnem obdobju opazovanja izrazijo pri vsakem izločanju otroka, tako da ga le-ta poveže s to telesno funkcijo. V tem obdobju mora biti dojenček čez dan krajši čas brez plenic, lahko je gol od pasu navzdol ali pa oblečen v bombažne hlačke, tako da odrasli takoj opazi, kdaj otrok izloča. Poleg tega odrasli opazuje tudi telesne znake, s katerimi dojenček sporoča svojo potrebo po izločanju. Telesni znaki so običajno bolj izraziti tik pred ali ob kakanju, ko se otrok napenja, spušča pline, morda zvija, godrnja in kremži. Nekoliko manj so očitni znaki pred lulanjem, vendar jih je ob pozornem opazovanju prav tako mogoče razpoznati, ko se otrok umiri ali obratno postane nemiren, se sam odstavlja med dojenjem, itd. Odrasli je v obdobju opazovanja pozoren tudi na otrokov časovni vzorec izločanja, ki je v tesni povezavi s spanjem in hranjenjem. Po krajšem obdobju opazovanja lahko odrasli glede na otrokovo komunikacijo in časovne vzorce izločanja ponudi izločanje, pri čemer otroka drži v za to primernem položaju ob izražanju izbranega znaka. Po izkušnjah mnogih mamic, se medsebojna komunikacija lahko hitro vzpostavi in se spontano krepi, če le pristopimo k otroku na nežen način brez nepotrebne napetosti in lastnih pričakovanj. Tako je lahko dojenček postopoma vse daljša obdobja brez plenic, katerih se slej ko prej popolnoma osvobodi. Ne smemo pa pozabiti tudi na komunikacijo, ki poteka preko intuicije na neki višji ravni med odraslim in otrokom, ki sta še posebej povezana. Tako mnoge mamice preprosto začutijo, kdaj bo otrok izločal.

mama in otrok gledata v neboKakšni so blagodejni učinki tega pristopa za dojenčke? Kakšen je širši pomen tega pristopa?

Z vzpostavitvijo nežne komunikacije o izločanju otroku omogočimo, da ohrani prirojeno zavedanje o izločanju in se mu tega kasneje ni potrebno ponovno učiti. Za otroka ostane naraven način izločanja v prosto in ne v pleničke, tako se mu ni potrebno odvajati od njih, temveč se pleničk osvobodi postopoma in spontano. Dojenček v času, ko ni zavit v plenice, občuti fizično blagostanje, saj koža lažje diha, manj je verjetnosti za nastanek pleničnega izpuščaja, lažje in bolj svobodno se giba. Preko komunikacije o izločanju se krepi tudi povezava med dojenčkom in materjo oziroma odraslim, kar pozitivno vpliva na otrokov čustveni razvoj in samopodobo. Otrok razvije pozitiven odnos do svojega telesa brez sramu in negativnega odnosa do funkcije izločanja. Širše gledano manj plenic pomeni manj onesnaževanja in sonaravno bivanje od samega začetka dalje.

diaper free babyZakaj se je poslušanje otroka izgubilo? Zakaj so se pojavile plenice?

V sodobni družbi so se z razvojem industrije in tehnologije ljudje pričeli odmikati od naravnega načina življenja. Življenje je postalo bolj enostavno, hitro in udobno, vendar se je posledično izgubil pristen stik z naravnimi principi bivanja. Razvoj industrije plenic za enkratno porabo je omogočal za okolje na videz bolj higienično in udobno bivanje z dojenčkom. Posledično se je razvila tudi industrija kozmetike za nego dojenčka v plenicah. Vendar so sprva navidezno pozitivne lastnosti plenic varljive, saj dojenčki, ki so 24 ur na dan zaviti v plenice, zelo pogosto trpijo za pleničnim izpuščajem, vse kasneje postanejo suhi, odvajanje pa je lahko povezano z negativnimi občutki tako s strani otroka kot odraslih. Informacije o komunikaciji glede izločanja, ki so se v preteklosti prenašale iz roda v rod, so se izgubile. Zato se večina staršev v sodobni družbi žal še vedno poslužuje konvencionalnega pristopa z nepretrgano uporabo plenic. Vendar je krog ozaveščenih staršev na srečo vedno večji, tako da se lahko starodavno in univerzalno znanje o konceptu brez plenic vedno bolj širi.

Kako vplivajo na otroka pleničke?

Dojenček, ki je od rojstva dalje nepretrgoma povit v pleničke, se popolnoma navadi nanje. To pomeni, da postopoma izgubi zavedanje o izločanju, zanj postane izločanje v plenice povsem normalno. Otrok v plenicah za enkratno uporabo ne občuti mokrote, ne zaveda se dela telesa, ki je zavit v plenice, navadi se tudi na bivanje v lastnih izločkih. V času odvajanja se mora tak otrok zopet na novo učiti, kaj sploh so funkcije izločanja, kako jih zazna pri sebi in kako jih sporoči drugim. Poleg tega se mora zopet navaditi na izločanje v prosto, kar je zanj nekaj popolnoma tujega. Po principu brez pleničk otrok ohrani zavedanje in kontrolo funkcije izločanja ter želi izločati v prosto. Tega se mu torej kasneje ni potrebno še enkrat učiti, postopno in spontano postane suh, s čimer mu je prihranjena marsikatera travma v povezavi z odvajanjem.

metka z otrokomAli je koncept brez pleničk res težji in bolj zahteven kot običajni pristop s pleničkami?

Mnoge starše, ki dobijo informacijo o konceptu brez plenic, skrbi, da bodo imeli s tovrstno nego otroka več dela. Vendar je taka skrb povsem odveč. Le v začetem obdobju je potrebno nekoliko vztrajnosti in pozitivne naravnanosti, da se komunikacija vzpostavi. Nato pa je vzdrževanje higiene celo lažje, saj je pri izločanju v prosto potrebno veliko manj umivanja kot pri izločanju v plenice, v primeru »nesreče« pa se lužica hitro pobriše, nekoliko več dela ima le pralni stroj. Nežna komunikacija o izločanju nudi več zadovoljstva tako za otroka kot za odrasle in drugačen pristop nato sploh ni več sprejemljiv.

Ali lahko s konceptom brez pleničk začnemo tudi kasneje, ali je nujno, da se z njim začne že ob rojstvu?

Nežno komunikacijo o izločanju je najlažje vzpostaviti čim prej oziroma v prvih mesecih po rojstvu, ko dojenček še ni navajen na plenice. V tem času je tudi veliko nošen, kar omogoča lažje opazovanje in občutenje znakov, ki jih sporoča ob izločanju. Vendar je mogoče s komunikacijo po tej metodi pričeti tudi kasneje. Težje je sicer opazovati otroka, ki kobaca naokoli, vendar je hkrati njegov ritem izločanja precej bolj očiten z daljšimi obdobji med posameznimi izločanji. Od okoli dopolnjenega 1. leta starosti dalje je otrok že toliko navajen na plenice, da verjetno ne bomo mogli vzpostaviti komunikacije na enak način kot pri mlajših otrocih. Vendar je pri zgodnjem odvajanju od plenic vedno mogoče uporabiti tudi nekaj principov koncepta brez plenic.

plemenska mama nosi otrokaKako pristop brez pleničk uporabljamo, kadar smo zunaj, na sprehodu, na obisku, na poti?

Najlažje je otrok brez plenic doma, kjer si lahko prilagodimo okolje – uporabimo nepropustne podloge ali v primeru »nesreč« pobrišemo in hitro preoblečemo tako otroka kot sebe. Vendar je mogoče z otrokom brez plenic brez skrbi iti tudi ven, če s seboj vzamemo potrebno opremo. Vozičke in avtosedeže zaščitimo z neprepustno podlogo, ki jo v primeru »nesreče« nadomestimo z rezervno. S seboj vzamemo dovolj rezervne obleke za otroka, da ga lahko kjerkoli preoblečemo. Za izločanje otroka lahko s seboj vzamemo kahlico ali uporabljamo javna stranišča, kjer nam ni potrebno skrbeti zaradi higiene, saj otroka držimo v položaju, ne da bi se česarkoli dotikal. Najlažje in najbolj sproščeno pa je vedno izločanje v naravi, kjer zalijemo kakšno drevo nekoliko stran od igrišča in poti. Če pa se kljub vsemu ne počutimo dovolj sproščeno, otroka zunaj povijemo v plenice, pri čemer se še vedno odzivamo na njegove potrebe in takrat slečemo, nato pa zopet oblečemo pleničko. Zaradi tega se ne bo nič bolj navadil nanje, vsi pa bomo lahko bolj sproščeni in veseli.

Kako deluje koncept brez pleničk ponoči?

Če se ne počutimo dovolj spočiti, da bi dojenčka tudi ponoči opazovali, ga lahko pustimo celo noč zavitega v plenice. To ne vpliva na komunikacijo o izločanju podnevi. Lahko pa otroka tudi ponoči opazujemo. Izloča ponavadi v fazah plitvega spanca, ko se rahlo prebudi ali pa samo obrne v spanju. Takrat ga počasi in nežno odnesemo nad stranišče ali kahlico v zatemnjeni kopalnici ali pa izloča kar v nočno posodo v spalnici. Dojenčki in malčki običajno izločajo enkrat ali večkrat v prvi polovici noči, nato pa so suhi do jutra in izločajo šele ko se prebudijo. Če do otroka pristopimo nežno, nočno lulanje hitro postane nemoteča rutina, po kateri otrok takoj trdno zaspi nazaj.

plemenska matiAli je pristop brez pleničk povezan še s kakšnim drugim pristopom v starševanju? Na katerih drugih področjih smo se ljudje na otroke odzvali podobno kot pri izločanju (na primer tako, da smo prenehali poslušati jasno komunikacijo otroka in vpeljali »bolj praktično« rešitev)?

Koncept brez plenic je poleg dojenja, skupnega spanja in drugih naravnih principov del sočutnega in povezovalnega starševstva. Pri tem pristopu ne gre le za zagotavljanje fizičnega blagostanja otroka, temveč blagodejnost seže tudi na bolj subtilne ravni kot sta čustvena in duhovna preko boljšega samozavedanja in samopodobe ter globlje povezanosti s sočlovekom. Je eden izmed naravnih pristopov k otroku, ki omogočajo razvoj v celostnega človeka na vseh ravneh bivanja.

 © Ana Drevenšek, Metka Zupančič in babybook.si (Prispevek je bil pripravljen v sodelovanju s portalom www.BabyBook.si)

singing birth bannerVabljene na delavnico Singing Birth z Eleno Skoko 11. in 12. oktobra! Kakšno vlogo igra glas, užitek in svobodno izražanje med porodom? Elenina delavnica je odličen korak k celostni pripravi na porod in k globljemu razumevanju ženskih misterijev. 

Kako ti doživljaš instinktivno materinstvo? Kako doživljaš “stile starševanja”? Kakšen je tvoj odnos do naravnih pristopov materinstva, poroda, skrbi za otroke? Kakšna je tvoja osebna izkušnja materinstva – kot mama svojim otrokom ali hčerka svoji mami? Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Prvi Lunin krajec, v Vodnarju: Mednarodna porodna konferenca 2013

mednarodna porodna konferencaVčeraj ob 6.58 je nastopil prvi Lunin krajec, v Vodnarju. Včeraj se je tudi zaključila štiridnevna mednarodna porodna konferenca v Sloveniji.

Konferenca ima zelo pomenljivo in pomembno ime: Starodavna modrost in sodobna znanost poroda. Bilo je neverjetno, čudovito! Središče konference so bile tri predavateljice, vse samostojne babice iz ZDA: Jan Tritten, ustanoviteljica Midwifery Today, Carol Gautschi, samostojna babica z več kot 35-letno prakso in porodna aktivistka ter Eneyda Spradlin Ramos, samostojna babica. Tri ženske, ki so globoko osrediščene v sebi in v stiku same s seboj, samozavestne ter vešče samoizražanja, strastne v zagovarjanju svetosti naravnega, fiziološkega poroda ter predane nečemu višjemu, kot se same izrazijo, povezane z Božanskim, ki jih vodi pri njihovem svetem poslanstvu, saj same povedo, da babištvo zanje ni poklic, delo, temveč poslanstvo, poklicanost. Carol Gautschi, ki je v svoji predanost resnična sodobna svečenica Rdečega šotora, je rekla nekaj, kar se mi je vtisnilo globoko v podzavest ter me napolnilo z zaupanjem: “I don’t believe in religion, I believe in relationship.” Ne verjamem v religijo, verjamem v odnos (direktno relacijo z Bogom). Uau!

Veliko pišem in raziskujem starodavne babice, tiste, ki so živele, delovale in skrbele za svoje skupnosti pred velikim preganjanjem modrih žensk. Občudujem njihove lastnosti, kot so zrelost, modrost, intuicija, moč, sočutje, samozavest. Na letošnji konferenci sem spoznala, da takšne babice še živijo! Oziroma – ponovno obstajajo!

Te sodobne modre ženske, ki imajo zelo resnično in oprijemljivo vez z Božanskim, ki jih vodi v njihovem poklicu, se globoko zavedajo, kako svet, neponovljiv, transformativen in pomenljiv za družino, družbo in človeštvo je porod. Preden gredo k porodu, očistijo svoje srce in svoje roke s simboličnim kopanjem, močitvijo ali drugačnim ritualom, saj pravijo, da na tak svet dogodek ne smejo nositi svoje čustvene prtljage. Čustvena prtljaga namreč, kot pravijo, prekinja njihovo vez z Božanskim, zaradi česar ne slišijo njegovega vodstva – to vodstvo pa je tisto, ki jim pove, kaj naj naredijo, kako naj spremljajo prav ta porod in kaj se med porodom dogaja. So resnično meditativne ženske, ki utelešajo vse, kar učijo in so pravi vzor sodobnim ženskam, ki iščejo v sebi starodavno modro žensko ter si prizadevajo živeti jo.

Carol Gautschi je sodobna babica, ki spremlja porode na domu. Babištvo je njeno življenjsko poslanstvo, pri delu pa jo vodi stik z Božamskim.

Carol Gautschi je sodobna babica, ki spremlja porode na domu. Babištvo je njeno življenjsko poslanstvo, pri delu pa jo vodi stik z Božamskim. Obožujem jo!

“Epiduralna analgezija odvzame ženski možnost, da bi se občutila kot kompetento odraslo osebo.” – Margaret Egeland, CNM (nacionalno certificirana babica – ZDA)

“Naš najgloblji strah ni, da nismo dovolj dobri. Naš najgloblji strah je, da smo močnejši, kot si lahko predstavljamo. Naša svetloba, ne naša tema, nas najbolj straši. Sprašujemo se, Kdo sem, da bi bila briljantna, čudovita, nadarjena, neverjetna? Pravzaprav, Kdo si, da ne bi bila? Si Božji otrok. Ko se delaš, da si majhna, ne služiš svetu. Nič razsvetljenega ni v tem, da se pomanjšujemo, da bi se drugi udobneje počutili. Vsi smo namenjeni, da sijemo, tako kot sijejo otroci. Rojeni smo, da manifestiramo Božji sijaj znotraj nas. Ne samo nekateri od nas; vsi. In ko dovolimo naši svetlobi, da sije, nezavedno dajemo drugim ljudem dovoljenje, da storijo enako. Ko smo osvobojeni našega lastnega strahu, naša prisotnost avtomatično osvobodi druge.” – Marianne Williamson (
1992)

Ta dva citata je Carol Gautschi navedla na svoji spletni strani, v rubriki Birth Meditations (Porodne meditacije). Njuno sporočilo je, da je porod izredno močna izkušnja, zaradi katere postane ženska izjemno opolnomočena – povezana s svojo močjo. Ta modrost, ta osnovna značilnost poroda, osnovni in božanski potencial poroda – se je v sodobni družbi izgubil in porod dojemamo kot potencialno nevarnost, tveganje, nepredvidljiv kaos, ki ga je potrebno nadzorovati in voditi z visoko tehnologijo, da ne vzame življenj materi in otroku.

Babice so jokale, ko so nam pripovedovale o tem in tudi mnoge izmed nas smo jokale. Dotaknilo se je naših src, naših ženskih bitij. V zraku smo začutile starodavno sveto ženskost, ki se prebuja, bila je skoraj otipljiva. Čutila sem, kako se kopamo v njej, kako postajamo prežete z njo in kako bo vsaka od nas, zavedno ali nezavedno, odnesla del te prebujajoče se energije v svoje življenje in svoje delo.

Ker je bil prvi Lunin krajec v Vodnarju, je bila konferenca osredotočena na spremembe, ki jih lahko vsak od nas ter vsi skupaj kot skupnost in družba naredimo, da se porodni sistem izboljša ter začne častiti to, kar porod v resnici je. Vodnar je znamenje vizionarstva, sprememb, transformacij, novih energij, delovanja v skupinah, humanitarnosti, skupinskih iniciativ. Zato so bile predavateljice vodene, da ne učijo praktičnih znanj ter predavajo praktičnih osnov tradicionalnega, samostojnega babištva, temveč so govorile o resnični naravi poroda in njegovem pomenu za osebno psiho matere, za družinsko dinamiko in življenje, za družbene odnose, vrednote in življenje ter vrednote in gibanje človeštva v prihodnosti.

Porod ima resnično potencial spremeniti človeštvo in Zemljo spremeniti v kraj sočutja in ljubezni. Naravni, fiziološki porod, ki ga globoko častimo in spoštujemo, pri katerem lahko mama v popolnosti občuti svojo veliko moč ter se globoko in v polnosti poveže s svojim novorojenim otrokom je dogodek, ki ima neverjetno transformativno moč spremeniti človeštvo, njegove vrednote, njegovo delovanje.

Niti ne zavedamo se, kakšno moč ima porod. Spremeni naše dojemanje sveta: Ko si postavljamo vprašanja:

Zakaj se je porod preselil v porodnišnice?
Zakaj porod vodijo moški porodničarji?
Zakaj je velika večina porodov v sodobnem času deležna visoke stopnje medicinskih in tehnoloških intervencij (epiziotomija, umetni popadki, epiduralna analgezija, carski rez, itd)?
Zakaj se bojimo poroda?
Zakaj se bojimo porodne bolečine?
Zakaj je toliko mater žrtev poporodne depresije?
Zakaj , zakaj, zakaj?
Zakaj so matere, ki opolnomočeno rojevajo doma, obsojane kot neodgovorne?

Ko si poskušamo odgovoriti na ta vprašanja, ugotovimo, da je razlog za vse to političen in finančen (ali ni to eno in isto?). Tako so govorile babice na konferenci.

Izzivalno, kajne?

Razmislimo vsaka zase, poskusimo se odpreti porodni modrosti. Ko se ji odpremo, bomo razumele in besede ne bodo več potrebne. Ko se odpremo porodni modrosti, se odpremo intimnejšim in tesnejšim odnosom med starši in otroci in posledično med vsemi ljudmi, odpremo se večji nežnosti, sočutju in ljubezni, večjemu razumevanju.

Spoštujmo in častimo porod, je svet dogodek!

Ana Drevenšek

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.