Materinski um – ultimativna predaja

Materinska izkušnja je tako kot drugi ženski biološko-duhovni prehodi lunarna izkušnja. To pomeni, da je zaznamovana s sprejemljivostjo, psihično odprtostjo, poglobljeno čuječnostjo, čustveno pretočnostjo. Ti procesi so lahko za žensko, ki je zaradi takšnih ali drugačnih razlogov močno vezana na rigidno nadzorovanje vseh aspektov svojega življenja, velik izziv.

Materinska izkušnja je tako kot drugi ženski biološko-duhovni prehodi lunarna izkušnja. To pomeni, da je zaznamovana s sprejemljivostjo, psihično odprtostjo, poglobljeno čuječnostjo, čustveno pretočnostjo. Ti procesi so lahko za žensko, ki je zaradi takšnih ali drugačnih razlogov močno vezana na rigidno nadzorovanje vseh aspektov svojega življenja, velik izziv.

Materinstvo je ena najbolj transformativnih izkušenj v življenju ženske, ki se odloči biti Mama. Da je transformativna pomeni, da preobrazi temelje psihične strukture ženske, da povzroči prestrukturiranje vrednot in posledično delovanja, prebudi nove psihične funkcije in nekatere ne več aktualne ugasne. Da bi se tako globok proces lahko docela izvršil, zahteva predajo. Predaja pa zahteva spuščanje nadzora.

To zadnje, spuščanje nadzora, je za mnoge od nas, ali pa kar večino, velik izziv. Prepričane smo, da bi spuščanje nadzora pomenilo totalno sesutje našega življenja. To si nezavedno ves čas pripovedujemo, dokler temu ne začnemo verjeti z vsem svojim bitjem. Prepričane smo, da bomo finančno, socialno, kreativno oškodovane, če se bomo prepustile nedelovanju, pasivni čuječnosti, gnezdenju. Zaradi teh prepričanj si ne otežujemo le materinstva, temveč že prej menstrualni cikel in kasneje menopavzno Preobrazbo. 

Potreba po nadzoru ni vedno znamenje rigidnega uma, ujetosti v um. Včasih je posledica močne čustvene ali fizične travme iz preteklosti, na primer spolne zlorabe. V tem primeru je ne moremo vzvišeno ali lahkotno zavrniti kot neveljavno in nekoristno. Občutek varnosti in zaščitenosti je osnovna človeška potreba in moramo zagotoviti, da je zadovoljena. Težava je le, kadar postane zadovoljevanje te potrebe prekomerno in zaduši ostale potrebe. Obstaja seveda tudi druga skrajnost; zanikanje svoje potrebe po varnosti, stabilnosti, zaščitenosti. Morda zato, ker smo prepričane, da potreba po varnosti ni “duhovna” in se identificiramo s “hipijevskimi” vrednotami. Morda se svoje potrebe po varnosti niti ne zavedamo, ker še nikoli v življenju nismo bile postavljene v situacijo, v kateri bi resnično občutile, kaj nam pomeni varnost. V tem primeru nas materinstvo lahko tudi preseneti, saj nam pokaže, kakšne občutke zares gojimo do vrednot varnosti, stabilnosti, zaščitenosti.

Tako kot nosečnost, je tudi materinstvo, predvsem v zgodnjih obdobjih, čakanje, čuječe opazovanje, mirovanje in predajanje. Je lunarna izkušnja. Sodobna družba še ni ustvarila družbene mreže, ki bi omogočala ženskam lunarne izkušnje in jim ponujala referenčne točke. To ustvarjamo pri Rdečem Šotoru in val se širi in širi do vsake ženske na svetu.

Tako kot nosečnost, je tudi materinstvo, predvsem v zgodnjih obdobjih, čakanje, čuječe opazovanje, mirovanje in predajanje. Je lunarna izkušnja. Sodobna družba še ni ustvarila družbene mreže, ki bi omogočala ženskam lunarne izkušnje in jim ponujala referenčne točke. To ustvarjamo pri Rdečem Šotoru in val se širi in širi do vsake ženske na svetu.

Meditacija o teh vrednotah je ključen element zavestne priprave na materinstvo, na spočetje. Koristna je predvsem za nas same – zavestno lahko raziskujemo svoje potrebe po stabilnosti in varnosti, ugotovimo, kakšne pogoje potrebujemo, da bi se tako počutile in kaj lahko storimo za to. Ta proces ni blagodejen le zato, ker za materinstvo potrebujemo stabilnost in varnost; vsekakor potrebujemo tudi to, da smo zmožne svojim otrokom nuditi zadovoljitev osnovnih in po možnosti še nadstandardnih potreb. Blagodejen je tudi in predvsem zato, ker je materinstvo šamanska izkušnja, izkušnja drugačnih stanj zavesti, globljih stanj zavesti, ki se jim lahko odpremo le, če se počutimo varne in zaščitene. Če se ne počutimo varne in zaščitene, same sebi ne dopustimo, da bi izkusile vse potenciale materinske izkušnje.

Zdravo in “nedonošeno” materinstvo 

Najprej bi rada globlje razjasnila potrebo po varnosti, zaščitenosti in stabilnosti v času materinske izkušnje (najbolj akutne so te potrebe v času nosečnosti in poporodnega obdobja do nekaj let starosti – na primer 3). Babica Pam England je čudovito identificirala razliko med “zdravim” in “nedonošenim” starševstvom, ki jo mnogi od nas intuitivno močno prepoznavamo in čutimo (jaz sem vsekakor jo, že odkar vem zase). Gre predvsem za soočanje staršev z novo vlogo in njenimi zahtevami. 

Zdravo starševstvo zaznamujejo naslednje lastnosti:

  • globoko zakoreninjen občutek zaščitništva do otroka
  • sprejemanje izgube nadzora (nad svojim življenje, časom, čustvi) in hkratno razvijanje globljega smisla za humor in absurdnost
  • sprejemanje odgovornosti za dele otrokovega razvoja, ki jih lahko nadzorujemo (na primer disciplina)
  • pripravljenost samožrtvovanja
  • razumevanje soodvisnosti (Ljudje včasih razmišljajo o nezrelosti kot stanju pretirane odvisnosti. Druga vrsta nezrelosti je nezmožnost prositi za pomoč.)
  • potrpežljivost, prilagodljivost in kreativnost
  • zavedanje vpliva našega otroštva na naše starševanje
  • sprejemanje spremenjene fizične in socialne identitete
zarodek

Spremembe, ki se začnejo dogajati že v obdobju, ko se ženska začne spogledovati z materinstvom in idejo spočetja, mehčajo um ženske, odpirajo srce, čuječnost in intuitivnost. Če je materinstvo nenadno in nepričakovano ali pa so zahteve materinstva podcenjene, se lahko na različne načine manifestira fenomen “nedonošenega starševstva”.

To so lastnosti, ki se porodijo in razvijajo v nas, ko sprejmemo predajo materinske izkušnje. Materinska izkušnja od nas zahteva prav to. Ta trditev ima tudi fiziološko podlago. Med nosečnostjo se namreč izloča vse več hormona oksitocina, hormona ljubezni, ki povečuje sproščenost in vzhičenost. Prav tako poglablja zavedanja, osredotočenost, ostrino percepcije. Lahko bi rekli, da izostruje intuicijo, ki bo še kako potrebna v času materinstva. Povzroča umirjanje možganskih valov v bolj umirjeno in meditativno alfa valovanje. Med porodom se valovanje še bolj poglobi, v theta stanje, stanje transa. Seveda, če tega procesa ne prekinemo s pretirano skrbjo, strahom ali pretirano stimulacijo neokorteksa, novejšega dela možgan, ki je zadolžen za logično razmišljanje in budnost, deluje na beta valovanju. Neokorteks je stimuliran, kadar se porojevajočo žensko preveč sprašuje ali ogovarja, kadar je premočna svetloba in zvoki, kadar ni zagotovljena zasebnost, toplota. Delovanje neokorteksa in arhaičnega dela možgan med porodom odlično prikazuje, zakaj predaja zahteva varnost. Le, kadar se počutimo varne, zaščitene, stabilne, se lahko predamo v najgloblje globine.

Mehčanje uma in odpiranje srca in intuicija se nadaljuje tudi v poporodnem obdobju. Oksitocina je še vedno veliko, pridružuje pa se mu tudi prolaktin, ki je odgovoren za “materinski instinkt” in “materinsko vedenje”. Intuitivnost, pasivnost in pozornost, ki so se začele ostriti, razvijati, prebujati med nosečnostjo, se še naprej razvijajo in so močneje prisotne. Mami omogočajo optimalno odzivnost na otrokove potrebe, občutenje njegovih potreb in stanja. Upočasnjenost zaradi hormonov omogoča ljubečo skrb za otroka, ki bi produktivno usmerjeno osebo pogosto spravila ob živce (saj tudi mamico kdaj spravi, ampak veliko redkeje 😉 ). 

Veliko sodobnih Mam si ne ali pa si težko predstavlja, kako v resnici materinstvo preobrazi telo-psiho ženske. Slišala sem že kakšno mamo, ki je rekla: “Nočem, da bi se zaradi nosečnosti karkoli spremenilo. Kaj pa je to takega? Želim živeti enako življenje kot prej.” Ste že tudi ve kdaj slišale kaj takega?

Da bi bilo vse enako kot prej, ne dopušča že telo samo, z vsemi svojimi mehanskimi in hormonskimi spremembami, ki vplivajo na psiho, ki pa se tako ali tako preobraža ob novi izkušnji, novih čustvih, odgovornosti… In bolj kot se trdno oklepamo, zavedno ali nezavedno, namere, da bo vse ostalo enako kot prej, težje nam je, ko materinstvo prinese svoja šamanska darila

“Nedonošeno starševstvo”, o katerem govori babica Pam England, se zgodi staršem, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso pripravljeni na preobrazbo starševstva in se zaradi spremembe počutijo omejeni, zmedeni, žalostni, jezni. Takšni starši pogosto želijo enakega življenja kot prej in se tako tudi vedejo; kot da se nič ni spremenilo. 

“Nedonošeno starševstvo” se lahko zgodi v primeru:

  • nedokončane izobrazbe
  • nerazrešenih težav s starši
  • nezadostnih finančnih sredstev
  • nepotešene kreativnosti/radovednosti
  • partnerstva, ki je še vedno v povoju, v nestabilni fazi razvoja (ali pa odsotnost partnerja)
  • nepripravljenosti razširjene družine, da bi pomagala (“nedonošeno staro-starševstvo”)

V takšnih družinah poskušata starša, ki sta “nedonošena” na takšne ali drugačne načine ohranjati status quo: bodisi skozi visoka pričakovanja do otroka, strogost do otroka, nefunkcionalno družinsko dinamiko (nefunkcionalno partnerstvo in posledično prelaganje prevelikih čustvenih bremen ali čustvenih odgovornosti za starše na otroka).

Materinstvo – obdobje polne Lune

Obdobje Matere je obdobje polne Lune. To je obdobje najmočnejše svetlobe in najmočnejše obrnjenosti navzven, ekstravertiranosti. Če ženska ne izživi svoje potrebe po temi, globini, umiku (energijam prazne Lune, menstrualnim energijam), jo lahko potreba materinstva po stalni svetlobi in obrnjenosti navzven šokira. Odzove se lahko z zanikanjem te svetlobe in poskušanjem ohranjanja prejšnjega cikliranja, z depresijo in negativnimi občutki do nove vloge.

Obdobje Matere je obdobje polne Lune. To je obdobje najmočnejše svetlobe in najmočnejše obrnjenosti navzven, ekstravertiranosti. Če ženska ne izživi svoje potrebe po temi, globini, umiku (energijam prazne Lune, menstrualnim energijam), jo lahko potreba materinstva po stalni svetlobi in obrnjenosti navzven šokira. Odzove se lahko z zanikanjem te svetlobe in poskušanjem ohranjanja prejšnjega cikliranja, z depresijo in negativnimi občutki do nove vloge.

Življenje ženske lahko prikažemo z Luninimi menami in njihovimi energijami. Obdobje otroštva, deklištva in obdobja mlade ženske, katere poglavitni cilj je iskanje sebe in svoje identitete, je obdobje nove Lune, prvega krajca. To je obdobje, ki je zaznamovano z rojstvom iz teme, je obdobje, ko seme skali v temi in počasi prodira proti svetlobi. Je ranljivo obdobje, ko je seme dovzetno za vplive iz okolice veliko bolj kot odraslo drevo in ti vplivi ga lahko uničijo oziroma močno zaznamujejo.

Obdobje vstopa v materinstvo (bodisi otroku, bodisi nečemu drugemu, kar zahteva odgovornost, predanost in ljubezen), je obdobje polne Lune. Kreativna energija je na vrhuncu, saj je identiteta izoblikovana in je lahko zato kreativna energija usmerjana tja, kamor želimo, ni več razpršena. Zato smo v tem obdobju sposobne (če smo nepoškodovane zgradile svojo identiteto) daljših obdobij ekstravertiranosti – obrnjenosti navzven, trajne odgovornosti in prisotnosti za nekoga ali nekaj, ki brez nas ne more preživeti. 

Obdobje po materinstvu je obdobje zadnjega krajca in prazne Lune, ko ne negujemo več, se poglabljamo vase, v svoje globine. Je obdobje ponovnega stika s sabo, iskanja svoje resnice, obdobje modrosti, duhovne moči. Menopavza okrona nove tendence po materinstvu in dokonča prehod v obdobje prazne Lune. Pomeni vstop v Modro Žensko.

Obdobje materinstva je obdobje stalne svetlobe, vsaj prvih nekaj let. Da bi bile zmožne prenesti to svetlobo in ne zahrepeneti po temi (kar bi lahko posegalo v našo skrb za otroka ali vzbujalo v nas negativne občutke glede materinstva), mora biti naša žeja po temi prazne Lune, meditativnosti, transu, čimbolj potešena pred spočetjem. 

Izis doji sina Horusa - Boga Sonca.

Mamatoto je svahilijska beseda, ki pomeni mama-otrok in nakazuje, da mama in dojenček nista ločena, temveč sta prepletena dvojica. (Izis doji sina Horusa – Boga Sonca.)

Prvih nekaj mesecev po porodu je Luna čisto polna in v tem času je Mama predana samo svojemu dojenčku. Nato pa jo prazna Luna vse bolj vleče k sebi in počasi, počasi, se vračajo vzgibi k umiku ob prazni Luni. Sprva se ta proces dogaja le navznoter, z zavedanjem in priznavanjem večje umirjenosti in senzitivnosti v tem času, nato pa postaja potreba po umiku vse močnejša in se spremeni, sočasno z vse večjo gibalno svobodo in radovednostjo otroka, v prvi mejnik v zgodnjem materinstvu – venenje poporodne simbioze med materjo in otrokom, razblinjanje skupnega energetskega polja in ustvarjanje dveh energetskih polij, dveh posameznikov in dveh življenj. Otrok si želi v svet, mama pa se je pripravljena za nekaj ur ločiti od njega, se pridružiti rdečemu šotoru, ali pa meditirati, iti na sprehod ali brati knjigo…

Vprašanje svetlobe zgodnjega materinstva se je izostrilo skozi proces Materinskih krogov ali natančneje skozi krog, na katerega je prišla mama z enoletnim sinčkom. Spremenjena dinamika kroga in procesa me je spodbudila h kristalizaciji namena Materinskih krogov in ugotovila sem, da je vizija Materinskih krogov ponuditi transformativno vzdušje, prostor za odmik od zunanjega sveta, kjer gremo globoko vase, se povežemo z drugimi ženskami, se podamo na potovanje, po katerem smo spremenjene. Skratka, četudi so teme Materinskih krogov materinstvo – obdobje svetlobe – so Materinski krogi rdečešotorski, meditativni in nudijo bodočim mama možnost, da nasitijo svojo željo po meditativnosti in temi prazne Lune, že-Mamam pa ponudijo priložnost odmika od materinskega dela, refleksijo svojega materinskega dela in doživljanja svoje izkušnje in preobrazbe, ki so potrebne, da bi bilo materinsko delo še bolj zavestno in izpolnjujoče. 

Prav lahko se zgodi, da se bodo v prihodnje stkali Materinski krogi za Mame z dojenčki in otročki, vendar bo narava in dinamika teh krogov drugačna. Bolj kot meditaciji in transformaciji bo namenjena vzajemni podpori in negi, deljenju izkušenj in pridobivanju potrditev, da smo dobre mame! 

Kaj pa, če sem “nedonošena” Mama? 

predajanje modrosti o materniciNič hudega! Dandanes je težko najti Mamo, ki ni vsaj malo “nedonošena”. Preprosto zato, ker družba materinstva ne ceni dovolj. Ne ceni resničnega materinstva, resničnih preobrazb materinstva in resničnih potreb ženske pred, med in po materinstvu. Ne nudi družbenega prostora, kjer bi se mame lahko izražale in delovale in ne nudi jezikovne in vrednostne mreže, ki bi nudila glas in oporo ženskam v materinski izkušnji. Zato se je dandanes kar težko pripraviti na materinstvo. Na Mame prežijo brezštevilne ovire: farmacevtska industrija promovira umetno kontracepcijo, s čimer odvrača pozornost od zavedanja in poznavanja svojega telesa in spoštovanja svojih ciklov. Zaradi farmacevtske industrije dekleta mislijo, da je z njihovimi telesi nekaj narobe in da jih mora tabletka ali še kaj bolj invazivnega “popraviti”. Kakšna popotnica v materinstvo je to? Nekaj časa je materinstvo dekletom dobesedno prepovedano, po približno dopolnjenem 30. letu pa je ženska sumljiva, če še ni mama. Takšni pritiski niti slučajno ne omogočajo varnega in svobodnega raziskovanja materinstva in svojega odnosa do te izkušnje ter posledično zavestne in odgovorne odločitve za materinstvo. Tako nosečnost, kot porod družba vidi kot bolezni, ki potrebujta strog nadzor. Instinktivno materinstvo je “čudaško” ali celo “patološko” in mami je zelo jasno dano vedeti, da otrok spada v sistem – zdravstven, šolski, verski. Potem je tu še skrivenčen družben vrednostni sistem, ki vsiljuje pokvečeno sliko o moškem in ženski in njunih vlogah, ki materinskem delu nikakor ne koristijo. In še in še bi lahko naštevale… Bistvo je, da je resnično izpolnjujoča izkušnja materinstva od A do Ž še neizhojen teritorij, ki šele čaka nas, sodobne ženske, da ga raziščemo, utremo poti in postavimo smerokaze za nadaljne generacije. Šele odkrivamo, da je materinstvo eno od nevidnih zdravil, ki mora postati vidno!

In tudi če si čisto prava “nedonošena” Mama, nič hudega! Že to, da se zavedaš, da si nedonošena Mama, je kvantni preskok v tvoji osebni rasti in neprecenljivo in največje darilo tvojemu otroku. Največje darilo tvojemu otroku je tvoja osebna rast. Nešteto načinov je, kako lahko razviješ veščine “zdravega” starševstva tako, da ohraniš svojo integriteto in dostojanstvo, da prineseš radost v svoje življenje in življenja svojih otrok. Kot je rekla ena od udeleženk enega od Materinskih krogov: “Vsak otrok se rodi ob pravem času.” Vsak otrok se rodi takrat, ko je namenjeno in občutki krivde naj odidejo stran! Tvoje zavedanje in angažirano delovanje v prid rasti in spreminjanju okoliščin tako, da bodo osnovne in nadstandardne potrebe tebe in tvojih otrok bolj potešene, nadoknadita vse. Oziroma ne nadoknadita, saj ni nobene izgube; bolje rečeno je, da izpolnita namen tvojega materinstva. Namen tvojega materinstva je očitno bil, da je “nedonošeno” in da se razvije. In ta proces razvoja bo ena najpomembnejših duhovnih izkušenj tebe in tvojih otrok.

© Ana Drevenšek

Kako ti doživljaš upočasnjenost in pasivnost (zgodnjega) materinstva? Kako dojemaš odnos med produktivnostjo in materinstvom? Kako doživljaš mesto materinstva v sodobni družbi? Šamansko naravno materinske izkušnje? Kako čutiš “nedonošeno” in “zdravo” starševstvo? Kakšna je tvoja izkušnja materinstva ali materinjenja tvoje mame? Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

kačja boginja slikaKMALU: delavnica Popotovanje skozi čas: Matriarhalne kulture po svetu I. Kreta (obredno-meditativni stik z matrico prostora in časa z Matejo Vavtar v Rdečem Šotoru), 31.1.2015. Več informacij TUKAJ.

Advertisements

3 thoughts on “Materinski um – ultimativna predaja

  1. Ana, to kar ti delaš, kar nam daješ, je res dragoceno. Še dobro, da sva se našli;) ko sem v drugo mama, sem precej manj nedonošena, kot prvič, predvsem zato, ker sem opustila od zunaj vsiljeno floskulo, da se ne rabi nič spremeniti, da so mame lahko ful produktivne (ideal ameriških work from home mom etc), pa čeprav mi je moja mama govorila, da ko si mama, si težko kaj drugega – in to dokler otroci ne gredo v šolo! No, upam, da bom lahko prej kot pa čez 6 let spet ustvarjalna na drugih področjih, ker v meni kar vre idej, ki se tudi hočejo roditi. Ravno včeraj sva imela s partnerjem dolgo poglobljeno debato o starševstvu (ki je bilo ponoči, noči polne lune) na preizkušnji (vabim znanstvenike, ki trdijo, da luna ne vpliva na ljudi, naj preučijo moje otroke – jaz grem pa za tisto noč v hotel;)). On meni, da otrok niso nikoli vzgajali starši, ampak da je to bolj vloga starih staršev, starši pa morajo sližiti denar in se osebno razvijati. >Cenim vlogo starih staršev, pa osebna rast se mi zdi še kako pomembna, ampak ta misel se mi zdi žalostna ….

    • Draga Zulejka, ja, to je res floskula. Hormonsko smo v tem času *čisto* spremenjene, prav z namenom materinjenja. In mogoče nismo “produktivne” v pomenu, kot je razširjen danes. Vendar je produktivnosti več vrst. In ko ženske jemljemo nazaj svojo pravico do umika, do rdečešotorjevanja, se počasi različni aspekti produktivnosti vračajo v družbo. Na seminarju Penny Simkin letos sem se pogovarjala z njeno pomočnico in sopredavateljico Georg’Ann, ki je lepo povedala: “Kapitalistična družba ne mara žensk in otrok, ker so čustveni, spremenljivi, ker imajo cikle, ki se jih ne da nadzirati in zato ovirajo kapitalistično produktivnost.” Ja! *Mišljeno* je, da smo med nosečnostjo in potem še kar nekaj let v drugačnem stanju zavesti. Ki morda na zunaj izgleda počasnejši, je pa zato toliko bolj dejaven navznoter.
      Kar se tiče Lune – ah, seveda vpliva in ta pravi znanstveniki to potrdijo. 🙂
      Tudi meni je znana ta filozofija, da naj bi v starih časih stari starši vzgajali otroke in se tudi meni ne zdi smiselna. Mogoče je bilo res tako in je zanje delovalo. Delovalo, ker so imeli verjetno drugačne cilje, kot pa razviti pristen odnos z otroci. To so bili tudi časi, ko se je otroke bolj smatralo kot pomožno delovno silo in se jih je imelo med drugim tudi zato, da bi na stara leta skrbeli za starše. Sistem, ki posamezniku pusti malo prostora dihati in živeti sebe. Zdaj se premikamo v bolj duhovno napredne čase, ko se učimo poskrbeti sami zase in ne prelagati te odgovornosti na druge. Ko starševstvo ni več le biološka funkcija, ampak kanal osebne rasti, ko nam je pristni odnos z otrokom pomembnejši od njegove koristnosti za nas.
      Vse se spreminja in zato je tudi težko biti vsaj malo nedonošen. Se pa učimo, rastemo in razvijamo z večjo hitrostjo kot katerakoli generacija pred nami. To je naše poslanstvo.
      Objem! ❤

  2. Pozdravljena!

    Tole z nedonošenim starševstvom se me je zelo dotaknilo. V bistvu se jaz kljub temu, da sem stara čez 30, ne počutim nevem kako odraslo. In zaradi tega sem se počutila, da je nekaj narobe z mano. V bistvu se mi zdi, da je to sindrom celotne generacije, pa ne vem, zakaj. Gotovo ima medijsko promoviranje večne mladosti tukaj svoj delež…, pa mogoče res niti ni važno, zakaj je tako. Prav pred kratkim sem se namreč tudi sama začela prepuščati svoji nepopolnosti in ugotavljati, da je tako pravzaprav vredu. Kot si ti napisala zgoraj, tako kot se vsak otrok rodi ob pravem času, se tudi druge stvari zgodijo ob pravem času. In občutki krivde, ki so bili dolgo orodje vzgoje in discipline, so glavna ovira na poti osebne rasti. Druga ovira pa je ego, zaradi katerega si nočemo priznati, da nismo popolni in da nikoli ne bomo. A šele, ko se predamo svoji nepopolnosti, lahko vidimo, da je le-ta v bistvu nekaj čudežnega, večno porajajočega in svetlikajočega se. Tako kot je napisal Lorca:

    Pesem hoče biti luč.
    Svetijo se v temi
    vlakna fosforja in lune.
    Luč ne ve, kaj hoče.
    V svojih opalnih mejah sreča samo sebe
    in se znova vrne.

    Objem!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s