Individualno

V okviru Rdečega Šotora nudim individualne kontemplacije ob Tarotu, za vsakega, ki se čuti nagovorjenega. Namen branja Tarota je ob podobah začutiti in izluščiti, kakšni procesi se trenutno vršijo v nas in tako dobiti globlje razumevanje naših trenutnih okoliščin ter njihovega razvojnega potenciala. Več o namenu branja Tarota ter o psihodinamskih mehanizmih delovanja kontemplacije ob kartah najdete spodaj. Pred branjem Tarota toplo svetujem, da preberete spodnje besedilo.

Na voljo sta dva meta:
Met z 11 kartami (krožna različica Keltskega kolesa).
Veliki met traja približno 2 uri.
Cena branja:
v živo: 60 €.
na daljavo (telefonski klic, (video)klic): 50€.

Branje iz 5 kart.
Mali met traja med 45 minut in 1 uro.
Cena za branje:
v živo in na daljavo: 30€.

Osebe v finančni stiski z željo in potrebo po branju dobrodošle na dogovor.

Paketi

Namen paketov je, da vas spremljam v določenem obdobju vašega življenja, v katerem vas lahko podpre kontinuirano uglaševanje z nezavednim in refleksija v pogovoru.
Med posameznimi branji je najmanj 2 tedna in največ 1 mesec časa. Časovno frekvenco branj lahko tudi sproti uskladiva glede na vaše potrebe.
Možno je tudi oblikovanje personaliziranih paketov glede na vaše potrebe. V tem primeru vam nudim 20% popust na skupno ceno branj.

Na voljo je več paketov:

Paket 3 velikih metov
cena: 150€

Paket 3 malih metov
cena: 80€

Paket 2 velikih in 2 malih metov (predlagano zaporedje: veliki, mali, mali, veliki)
cena: 150€

Prijave: prijaviš se na mail ana@rdecisotor.com

Plačilo:

Društvo Rdeči šotor
Novi trg 1
1000 Ljubljana
TRR: IBAN SI56 6100 0000 7789 641 (DELAVSKA HRANILNICA d.d. LJUBLJANA)
namen plačila: Branje Tarota
koda namena: OTHR

TAROT

Prvi seti Tarota so se pojavili v Italiji v 15. stoletju. O zgodovini in izvoru Tarota je ogromno različnih domnevanj. Ne glede na njegov resnični izvor, je Tarot resnično kompleksen sistem. Tarot je sestavljen iz velike in male arkane. (arcanum, lat. – skrito, skrivnostno, mistično.) Velika arkana vsebuje 22 kart, ki vključujejo 22 arhetipskih podob (Norec, Čarovnik, Svečenica, Moč, Zmernost, itd). Opisujejo proces rojevanja nove, bolj celovite zavesti.
Malo arkano tvori 56 kart, ki so razdeljene na 4 elemente (podobno kot klasične igralne karte), ki pripadajo štirim naravnim elementom: ogenj (palice), voda (kelihi), zrak (meči), zemlja (pentagrami – kovanci/diski). Te karte so povezane z našimi štirimi psihičnimi funkcijami (mišljenje, čustvovanje, intuicija in telesnost-čutilnost).

Kdaj nam kontemplacija ob Tarotu lahko dobro dene?

Marie Louise Von Franz (jungovska psihoanalitičarka, Jungova učenka in tesna sodelavka) poudarja, da se moramo oraklja posluževati zgolj v resnih okoliščinah, ne kar tako, za zabavo. Samo, kadar imamo vprašanje, ki nas muči ali smo obtičali ali smo v stanju čustvene napetosti. Velika notranja napetost se na primer pojavi, ko se konstelira arhetip. Ko se pojavi napetost, je torej verjetno konsteliran arhetip in to je čas za posvetovanje z orakljem. Samo v takem trenutku, pravi Von Franz, bo orakelj deloval in bo njegov odgovor imel smisel. Če s srcem nismo zares pri stvari, bodisi zaradi našega notranjega stanja, bodisi zato, ker se ne počutimo udobno/varno ob “bralcu” Tarota, ne bo pravih pogojev, da bi se nas podobe dotaknile in nam spregovorile. (On Divination and Synchronicity)

Obešenka_ec: ko nam notranje življenje prekriža načrte in ne pusti, da bi ga še naprej ignorirali

Obešenec je zelo ganljiva podoba iz Tarota (velike arkane), ki čudovito opisuje naše doživljanje notranje rasti in življenjskih premikov, ki niso vedno udobni. Branje Tarota doživljam kot orodje, ki nam pomaga nositi včasih veliko težo napetosti med vzgibi notranjosti ter našimi idejami o življenju ali našimi trenutnimi življenjskimi okoliščinami. Zato bom na tem mestu podrobneje predstavila interpretacijo Obešenca Marie Louise Von Franz.

Podoba obečenca izvira iz germanske prakse obešanja zločincev ali vojnih ujetnikov na drevesa, kot žrtve bogu Wotanu (Odinu). Odin je sam 9 dni in 9 noči visel na hrastu Yggdrasilu in na koncu tega suspenza se mu je razodela modrost run. Visenje na drevesu je torej stara germanska podoba žrtvovanja Bogu. Tudi v krščanstvu poznamo idejo visenja – žrtve – to je Jezusovo križanje. V Mali Aziji je obstajal mit boga Attisa, ki je bil obešen na jelki.
Visenje na drevesu, vislicah ali križu ima zelo globok pomen. Takšna usoda po navadi doleti tisti aspekt Božjega, ki ga zanima človek, ki je filantropski. Obešenec v Tarotu visi na drevesu. Kakšen je simbolni pomen drevesa? Drevo po Jungu simbolizira “človeško življenje, razvoj ter notranji proces porajanja zavesti”. Predstavlja tisto v nas, “kar raste in se razvija nemoteno, ne glede na to, kaj počne naš ego; to je težnja k individuaciji, ki se razpira in nadaljuje, neodvisna od naše zavesti”. Poznamo mnogo običajev, ki povezujejo človeka in drevo: na primer posaditev drevesa ob rojstvu otroka ali ob smrti. Ali pa božično drevo, ki z lučko na vrhu (zvezda) simbolizira rast proti zavesti. Ta avtonomnost notranjega razvoja, ki jo simbolizira drevo, predstavlja “skrivnosti proces rasti, ki sledi svojim lastnim zakonom in se dogaja onkraj biografskih peripetij življenja in traja od otroštva do starosti”. Visenje na drevesu simbolizira včasih bolečo zvezanost na ta notranji proces, sploh, kadar želi ego početi nekaj drugega/iti v drugo smer. Odin, bog, ki je visel na drevesu, v germanski mitologiji predstavlja impulzivnost, bes, pesniški navdih; torej element v človeku, ki “živi v trajnem nemiru, ki izbruhne v afekte”. Visenje Odina na drevesu torej simbolizira prisilno umiritev nemira našega ega, ki ga vleče v različne smeri, a ga notranji razvoj veže nase in onemogoča. A naporno visenje ni zaman: Odinu so po 9 dneh in 9 noče razodete rune in skrivna modrost. “Kadarkoli je naša zavestna ali živalska osebnost v konfliktu z notranjimi procesi rasti, trpi križanje; znajde se v situaciji boga, ki je obešen na drevo in je neprostovoljno pribit na nezavedni razvoj, od katerega bi se rad osvobodil, a se ne more. Pribiti smo na nekaj, kar je večje od nas, kar nam ne dovoli gibanja in kar nas prerašča. Kadar je notranja rast sovražnik zavesti, to pomeni, da nas želi nekaj v nas, čemur ne moremo slediti, prerasti in moramo zato umreti; volja zavestne osebnosti mora umreti in se predati procesu notranje rasti. Kadar je notranji psihološki konflikt prehud, je življenje suspendirano; obe nasprotji sta enakovredni, da je enako močan kot ne in življenje se ne more nadaljevati. Želiš se premakniti z desno nogo, a leva ne uboga in obratno, znajdeš se v situaciji suspenzije, kar pomeni popolno ustavitev toka življenja in neznosno trpljenje. Biti ujet v konfliktu, ne da bi se karkoli dogajalo, je najhujša oblika trpljenja.” (Shadow and Evil in Fairytales)

Tarot, kot tudi druge oblike stika z nezavednim (delo s sanjami, imaginacijami, umetnostjo…), nam pomaga v tem suspenzu najti prvo slutnjo živosti, jo zavohati, zaslišati, začutiti in se podati njej na sled. Pomaga nam, da se premaknemo v smer razrešitve konflikta in se začnemo gibati.

ZAKAJ ORAKELJSKA ORODJA LAHKO »NAPOVEDUJEJO« IN NE MOREJO NAPOVEDOVATI; Marie Louise Von Franz, jungovska pionirka, o mehanizmih orakljev

Zapis o zgodovini orakeljskih orodij najdete tukaj.

POZNAVANJE ARHETIPSKIH SEKVENC – ZAPOREDIJ

Kolektivno nezavedno je kot polje, matrica, katere aktivirane točke so arhetipi. Arhetipe pa organizira osrednji arhetip, arhetip Sebstva. Marie Louise Von Franz pravi, da so vsi arhetipi v resnici različni obrazi enega arhetipa – Sebstva. Zakaj torej skozi sanje, mitologijo, pravljice, Tarot! itd, zaznamo različne arhetipske podobe (npr arhetip junaka/sončnega boga, arhetip čarovnice, starca, otroka, kralja, kraljice, živali-pomočnice, bebčka itd)? Tukaj vstopi v igro čas. Sebstvo namreč zaznavamo v časovnih sekvencah, »razlomljeno« skozi čas. Kadar opazujemo arhetipski material (sanje, pravljice, miti, Tarot itd), opazimo, da se posamezni arhetipi vedno pojavljajo v določenih kombinacijah in vedno v določenem zaporedju (pomislite na zaporedje velikih arkan ter malih arkan). Ena takšnih kombinacij je na primer par zmaj-biser. Ali pa junak-žival pomočnica. Kadar se v pravljici/sanjah pojavi žival-pomočnica, smo lahko prepričani, da sledi junakov uspeh/preboj. Obstajajo torej ne zgolj tipični arhetipski motivi, ampak tudi tipične arhetipske sekvence, pravi Von Franz. Ko opazimo določen motiv, lahko napovemo, kako se bo zgodba razvijala, če poznamo ostale arhetipske motive, ki se vedno pojavijo ob njem ter če poznamo časovno zaporedje pojavljanja teh motivov.

Fizik Wolfgang Pauli, ki je sodeloval z Jungom in sta skupaj raziskovala povezave med analitično psihologijo in fiziko, pravi, da fenomene jasnovidnosti oziroma vnaprejšnjega védenja lahko razložimo z delovanjem arhetipa. Védenje se pojavi, ker nezavedno vemo, kateri arhetip je konsteliran v določeni situaciji in tako intuitivno tudi vemo, kakšne so sekvence v zgodbi/vedénju tega arhetipa. Fenomen napovedi torej temelji na časovnem redu arhetipa.

Zanimivo je, pravi Von Franz, da v nemščini glagol »povedati«, erzählen, izhaja iz besede številka, Zahl. Erzählen pomeni »prešteti« arhetipsko podobo. V francoščini se »povedati« glasi raconter, kar je sorodno compter, računati. Tudi v kitajščini beseda se glagol »šteti« glasi »suanlai«, ki izvira iz besede suan – šteti chi, izvor ter lai – kar prihaja; torej, šteti izvor tega, kar prihaja.
Von Franz pravi, da etimologija teh besed kaže na to, da je človek vedel, da kadar pripoveduje pravljico, na nek način šteje (sekvenco arhetipa). Mitološka pripoved ni naključna, ampak vedno sledi urejenemu ritmu določenih zaporednih dogodkov. »Pripovedovati« torej pomeni potovati skozi čas v ritmu arhetipov, ki ima svoj skrivni red.

Orakelj deluje na enak način: orakelj pokaže na arhetip, ki deluje v trenutni situaciji; v primeru Tarota to pomeni, da se pokažejo karte, ki nakazujejo na arhetipe, konstelirane v določeni situaciji. Če poznamo zgodbo arhetipa – njegovo mesto v sekvenci dogajanja – lahko dobimo občutek, v katero smer se situacija organsko nagiba – kaj je njen razvojni potencial.

Včasih v danem trenutku ne moremo dojeti arhetipske situacije, arhetipov, ki se pokažejo (v kartah, sanjah) ne moremo začutiti v svojem trenutnem doživljanju. Takrat potrebujemo nekaj časa, da se zgodba bolj celovito razodene. Določene arhetipske sanje dojamemo šele čez nekaj mesecev ali celo let, pravi Von Franz, ko se v našem življenju v celoti razodene proces, na katerega so nakazovale. Takrat pogledamo nazaj in jasno vidimo arhetipski proces in njegovo logiko v vsem preteklem dogajanju, čeprav v posameznem trenutku morda nismo čutili smisla in nismo mogli prepoznati njegove umeščenosti v širši kontekst.

Kljub poznavanju arhetipske energije, ki je konstelirana, pa ne moremo napovedati konkretnih dogodkov, temveč zgolj značaj dogodkov, ki se bodo zgodili. Napovedovanje konkretnih dogodkov niti ni smisel in namen orakeljskih orodij; to je inferiorna oblika »vedeževanja«, stereotip vedeževanja. Smisel oraklja ni, da vemo, ob kateri uri bo iz avta določene barve izstopil ta in ta človek; smisel je, da dobimo vpogled v konsteliran arhetip in na ta način dojamemo širšo sliko našega trenutnega dogajanja, kontekst, v katerega je umeščen ta trenutek. Tako lahko dojamemo razvojni vzgib tega trenutka – kam organsko teži in kako ga lahko najbolj konstruktivno živimo.
Napovemo lahko kvalitativno polje, znotraj katerega se bodo zgodili dogodki, ne moremo pa napovedati kakšen bodo ti dogodki konkretno.

ZAKAJ NE MOREMO NAPOVEDOVATI KONKRETNIH DOGODKOV? (In zakaj dvignimo obrv, kadar nekdo počne prav to.)

Marie Louise Von Franz pravi, da starodavni Kitajci niso iskali vzrokov za določene dogodke, temveč so se vprašali, kaj se je dogajalo hkrati z določenim dogodkom. Niso namreč razmišljali kavzalno (vzročno-posledično), temveč so trenutek v času dojemali kot polje, kvalitativno polje, v katerem se hkrati zgodijo kvalitativno sorodne reči.
Tudi v Evropi imamo do določene mere zavedanje tega. V nemščini obstaja izraz »Ein Unglück kommt nie allein,« Nesreče se nikoli ne zgodijo same, vedno prvi sledi še druga in tretja. Obstaja tendenca k verižni reakciji. Poznamo tudi mnogo vraževerij, na primer »V tretje gre rado,« ki nakazujejo, da se reči dogajajo v grozdih, hkratno.
Von Franz pravi, da se to dogaja zaradi konstelacije arhetipa v kolektivnem nezavednem; kadar se to zgodi, se določeni dogodki zgodijo hkrati.
Iz zgodovine poznamo primere, ko več znanstvenikov istočasno pride do enakega odkritja ali več izumiteljev hkrati ustvari enak izum, ne da bi vedeli drug za drugega. Pogosto je zato prišlo do prepirov in obtožb o plagiatorstvu, toda dejanski niso vedeli drug za drugega. S psihološkega vidika gre za konstelacijo določenih vprašanj in psiholoških problemov v določenem zgodovinskem obdobju. V kolektivnem nezavednem se konstelira arhetip, ki deluje v psihah posameznikov in povzroči, da se ukvarjajo s podobnimi stvarmi, na podobne načine in pridejo do podobnih rezultatov, zaključkov.
Kitajci, pravi Von Franz, so zgodovino pisali na način, da so navajali, kaj vse se je v določenem trenutku dogajalo hkrati. Z naše perspektive zapisi delujejo nesmiselno, navajajo dogodke, ki na videz nimajo ničesar opraviti drug z drugim. Zapisi niso linearni in ne govorijo v vzročno-posledičnem jeziku. Tako je zato, ker so Kitajci razmišljali v poljih časa. Z navajanjem dogodkov, ki so se dogajali hkrati in iz vzročno-posledičnega gledišča med seboj niso povezani, so naslikali podobo arhetipske situacije v določenem trenutku. Trenutek v času je zato kvalitativen, ima določeno kvaliteto, ni trenutek v verigi trenutkov.
Tudi sodobne fizikalne raziskave, pravi Von Franz, kažejo na to, da na mikrofizikalni ravni načelo kavzalnosti ni več popolnoma veljavno, ne moremo ga več dojemati kot absolutni zakon, temveč zgolj kot težnjo, možnost. Kavzalnost je način razmišljanja, ki zadovolji naše mentalno dojemanje dogodkov, toda v celoti se ne dotakne jedra naravnih zakonov, zgolj nakaže splošne težnje ali možnosti. Drugačno od kavzalnega načina razmišljanja je sinhronistično razmišljanje, ki razmišlja v poljih, v središču vsakega polja je trenutek v času, z določeno kvaliteto, okoli katerega se zberejo kvalitativno sorodni dogodki, ali kompleks dogodkov, kot je to poimenoval sinolog Richard Wilhelm.

Dogodki torej, ki se zgodijo znotraj kvalitativnega polja časa, so sinhronistični in ne vzročno-posledični. Vzročno-posledične dogodke lahko konkretno napovemo (»Če spustiš jabolko iz roke, bo padlo na tla.«), sinhronističnih dogodkov pa ne moremo konkretno napovedati (npr. »Če je konsteliran arhetip otroka, se bo rodil fizični otrok.«), vemo lahko zgolj, da bodo dogodki kvalitativno povezani z določenim arhetipom, ne moremo pa vedeti kdaj, na kakšen način, se bodo zgodili. Jung namreč pravi, da so sinhronistični dogodki vedno dejanje kreacije, edinstveni in neponovljivi. Čeprav se arhetipi ves čas konstelirajo, se manifestirajo vedno drugače in konkretne manifestacije ne moremo napovedati.

Zakaj torej prihaja do vedeževalskih praks, ki temeljijo na napovedovanju konkretnih dogodkov (in mečejo slabo luč na globlje, razvojne potencialne orakeljskih orodij; o moji anekdoti glede konkretnega napovedovanja najdeš zanimivo zgodbo tukaj)?

Zato, pravi Jung, ker so ljudje in to še vedno počnejo, zamenjevali sinhronističnost s kavzalnostjo (vzročno-posledičnim redom). Ljudje bi želeli ugotoviti vzročno-posledične zakonitosti sinhronističnih dogodkov, kar pa je nemogoče, ker slednji ne delujejo vzročno-posledično. Zato, pravi Jung, na Zahodu na žalost nimamo orakeljskega orodja, ki bi bil tako filozofsko dovršen (bi naslavljal kontemplacijo arhetipskih vzorcev), kot je kitajski Yi jing. Zato poznamo na Zahodu bolj kot ne samo fenomen primitivnejšega napovedovanja dogodkov, »prerokovanje« in ne poznamo zrelejših orakeljskih praks, ki temeljijo na uvidu v razvojne potenciale trenutne situacije, ki temeljijo na arhetipski konstelaciji. (On Divination and Synchronicity)

Namen branj Tarota, ki je izvajam, je prav takšen – ne vedeževati, temveč uporabiti karte Tarota kot orodje, ki nam pomaga priti do uvida v arhetipsko konstelacijo našega sedanjega trenutka. Namen branja je, da nas opolnomoči in razširi naše dojemanje, da občutek večje svobode, smisla in proaktivnosti.

slika: Janina Angel Bath

Za kakršnakoli vprašanja ali rezervacijo termina mi piši na ana@rdecisotor.com

Izkušnje:

“Nikdar se nisem poglabljala v vedeževanja, kamor sem v svoji nevednosti umeščala tudi tarot. Vendar, ko sem prebrala Anino obvestilo, da se je odločila pokloniti tistim, ki jih zanima, branje tarota, sem takoj čutila močno željo, da bi bila med izbrankami. Nisem imela želje po vedeževanju, vedela sem, da bo to nekaj povsem drugačnega, kot si predstavljamo pod »vedeževanjem«, čeprav niti z vedeževanjem in niti s tarotom prej nisem imela nobene izkušnje. Namen, za katerega sem želela, da bi prežemal mojo tarot izkušnjo, je bil najti odgovor ali usmeritev v tem, kaj je moje poslanstvo, kaj je namen mojega življenja.

Srečanje z Ano je bilo čudovito. Tako »normalna« je, kljub vsej modrosti, ki jo izžareva in nesebično deli z nami…modrosti, ki pri njenih letih preseneča in vsaj mene globoko fascinira. Ko je položila tarot in si radodarno vzela čas za razlago, sem čutila mir, hvaležnost in zaupanje. V vsaki karti, ob vsaki njeni razlagi, sem z lahkoto našla smisel. Vse, kar mi je Ana razložila ob tarotu, me je pomirilo, dalo potrditev stvarem, o katerih prej nisem bila prepričana, ali so resnično pravi občutki ali plod mojega prizadevanja in neizmerne želje, da se najdem. Po Aninem obisku in tarotu sem bolj mirna, ker sem s tarota dobila potrditev, da sem na pravi poti in da še ni čas za končne odgovore. Glede na to, da sem po naravi precej nestrpne narave, pa me v resnici preseneča, kako pomirjena sem lahko z odgovorom, ki mi pravzaprav ni razkril odgovora na moje prvo zamišljeno vprašanje. Predstavljam si, da zato, ker je dal odgovor na vprašanje, ki je trenutno zame bolj pomembno, torej bolj pravo.

Zaradi Aninega branja tarota, sem bolj mirna, večkrat lahko živim in uživam v trenutku, predvsem pa lažje sprejemam vsakodnevne dogodke, tudi v kolikor jih ne razumem. Ne analiziram več toliko, bolj zaupam svoji intuiciji in večkrat se vprašam – kaj čutim (namesto kaj mislim, kakšne so prednosti in manjki in podobne racio analize), bolj se obračam k naravi in jo opazujem. Strah pred neznanim, neplaniranim, nerazložljivim je vedno manjši in se ne pojavlja več tako pogosto kot prej.

Hvala Ana za najin tarot in hvala, ker si!”