Sram, krivda in duhovna izkušnja

Rdeči šotor je prostor ženske duhovnosti. Duhovnost je danes ena od zelo pogosto rabljenih besed in tudi zelo pogosto zlorabljenih besed. Beseda duhovnost zaigra na našo struno bolečine, notranje praznine, nenahranjenosti, nesamozavesti, potrebe po biti videna, slišana, zaznana, ljubljena. 

V tem članku bomo raziskale povezavo med to notranjo praznino in duhovno izkušnjo ter ozavestile, kako se lahko skozi to povezavo opolnomočimo, namesto da smo žrtve zlorab.

Duhovna izkušnja je odnos

Duhovna izkušnja je odnos z Božanskim. Krivda, sram in slaba vest nam preprečujeta tkanje tega odnosa. Če nam vladajo krivda, sram in slaba vest, nismo zmožne odnosov, še posebej ne odnosa z Boginjo. Boginja je Totalna Ženskost, brez sramu, krivde in slabe vesti; ne le to, je mogočna, močna, ustvarjalna, sočna. Zahteva radikalno ljubezen do sebe, pogum in ustvarjalnost.

Duhovna izkušnja je odnos z Božanskim. Krivda, sram in slaba vest nam preprečujeta tkanje tega odnosa. Če nam vladajo krivda, sram in slaba vest, nismo zmožne odnosov, še posebej ne odnosa z Boginjo. Boginja je Totalna Ženskost, brez sramu, krivde in slabe vesti; ne le to, je mogočna, močna, ustvarjalna, sočna. Zahteva radikalno ljubezen do sebe, pogum in ustvarjalnost.

Duhovna izkušnja je izkušnja odnosa z božanskim. Duhovna izkušnja nujno vsebuje odnos. Je izraz naše “odnosnosti”, naše zmožnosti biti v odnosu. Nekaj v naši notranjosti se odpre božanski dimenziji bivanja (duhovni dimenziji bivanja) in v tej povezanosti se zgodi zdravljenje, celjenje, uvid, vodstvo, usmeritev, blagoslov in ljubezen

Da bi vzpostavile odnos, moramo imeti najprej odnos do sebe. Samo dve človeški resničnosti, ki sami sebe zaznavata v svoji integriteti, zaščitenosti in omejenosti, lahko stopita v odnos. Dve človeški resničnosti, ki se ne zaznavata, ki sta nedefinirana oblaka megle, brez čutenih mej in omejitev, ne moreta stopiti v odnos. Kadar stopita v odnos, se zmedenosti pomešata in nastane zmedenost na kvadrat. Kadar pa človeška resničnost, ki se ne zaznava – ki nima odnosa s seboj – poskuša vstopiti v odnos z božankim, ki je Popolnost, se stik preprosto ne zgodi. Praznina. 

Korenine odnosnosti 

Naš odnos s samimi sabo se oblikuje v otroštvu. Na delavnici arhetipi svetle ženskosti ta proces pobliže raziščemo. V otroštvu naj bi se naučile ljubiti sebe, ne glede na naše napake in pomanjkljivosti, ki so del človečnosti. Naučile naj bi se, da si zaslužimo potešitev naših potreb in uresničitev naših želja, razvile naj bi nemoten, gladek proces potešitve svojih potreb in uresničitve svojih želja, seveda s spoštovanjem omejitev drugih, kadar se naše potrebe in želje nanašajo na druge osebe. Razvile naj bi zdravo osebnost, ki ni žrtev sramu, krivde in slabe vesti; ti občutki se v zdravem odraslem človeku pojavijo le občasno, v majhni meri, ki ne načnejo njegovega občutka lastne vrednosti, temveč delujejo le kot opozorila, da je storil napako/da je prekršil lastna moralna pravila in mu omogočijo rast skozi svojo človečnost. V članku Ženske gradijo za ženske smo ta proces razložile skozi simboliko elementov Palic (ognja) in Diskov (zemlje) v Tarotu

V arhetipu Hčerke se razvije naša zmožnost odnosnosti. Rane, ki so zadane v času tega arhetipa onemogočajo zdrave odnose v odraslosti in preprečujejo izkušnjo odnosa z Božanskim. slika: Josephine Wall

V arhetipu Hčerke se razvije naša instinktivnost, zdravo vrednotenje sebe, ki je predpogoj za razvoj odnosnosti. V arhetipu Dekleta nam menstrualni cikel vzbudi zanimanje za odnosnost – s svojo notranjostjo in drugimi. Rane, ki so zadane v času arhetipa Hčerke in se poglobijo v arhetipu Dekleta, onemogočajo zdrave odnose v odraslosti in preprečujejo izkušnjo odnosa z Božanskim.
slika: Josephine Wall

Diski namreč učijo, da materialno obilje izhaja iz našega ljubečega in popolnega sprejemanja utelešenja in bivanja na Zemlji. Ko sprejmemo, da nam je bilo dano življenje, ko se duševno voljno utelesimo v svoje telo. Takrat tudi ljubeče in brezpogojno sprejemamo potrebe svojega telesa, saj jih ne dojemamo kot “nižje”, omejujoče, temveč kot normalne, naravne. Takšno sprejemanje svojega utelešenega telesa in njegovih potreb je pri večini nas oskrunjeno že ob rojstvu (in prej). Ko smo rojene medikalizirano, je s tem zlorabljenih mnogo naših zmožnostih, ki naj bi jih prvič izkusile ob rojstvu in ki naj bi predstavljale podlago za naše nadaljnje življenje. Če je otroku dovoljeno, da sam začne porod in nato vodi porod v svojem ritmu, se porod dogaja v skladu z njegovimi pričakovanji (v skladu z njegovim biološkim kontinuumom) in v skladu z njegovo pripravljenostjo in porod se mu vtisne v spomin kot prva izkušnja opolnomočenja, prva izkušnja uresničevanja svoje volje. Če pa se v porod posega (poseg je lahko energetski, miselni, psihološki ali pa konkretna medicinska intervencija), otrokova zmožnost voditi porod glede na svoje potrebe in voljo ni uslišana in tako dobi prvo sporočilo, da ni zmožen, da si ne zasluži, da se mu prisluhne, da je podrejen. Njegov potencial ob porodu ni uresničen. Ustvari se praznina, na kateri se njegovo življenje začne graditi. (Seveda lahko tak začetek kasneje pozdravimo.)

Naša družba otroke dojema kot prirojeno slabe, manipulativne, asocialne in se do njih tudi tako vede. S takšnim vedenjem pa v otroka, ki je prirojeno socialno bitje, ima prirojeno željo ustrezati in pripadati skupnosti in biti kooperativen, vnese nesorazmerne količine nezdravega sramu, krivde in slabe vesti. Otrok (arhetip Hči) namreč dobi sporočilo, da tako kot je sam po sebi, ni v redu, ampak je z njim nekaj hudo narobe – od tod nezdravi občutki pretiranega sramu, krivde in slabe vesti in od tod nezmožnost zaznavanja sebe, občutek, da sem “jaz” le skupek megle, brez mej, nedefinirana, brez jedra, brez instinktov, brez notranjega védenja, na kratko brez občutka sebe, brez stika s svojimi čustvi, mislimi, mnenji, potrebami, željami, telesom.

Ko ranjene Hčerke preidemo prvi krvni misterij prve menstruacije, se naša ranjenost še poglobi – menstrualni cikel, ki je prišel, da poglobi naše veselje do sebe, do raziskovanja sebe in sveta, ni našel tega veselja, zato je poglobil žalost, izgubljenost in zmedo –  zaradi izgubljenega stika s svojo notranjostjo in izkrivljenega vrednotenja sebe ne moremo vzpostaviti stika z Boginjo. In tako postanemo plen.

Zloraba notranje praznine v imenu “duhovnosti”

Ta naša notranja praznina, ki jo spremlja občutek nedefiniranosti, brezmejnosti (v negativnem smislu – brez mej, ki ščitijo), meglenosti, nas ustvarja lahek plen za zlorabo. Patriarhalna religija se je tega dolgo časa posluževala. Pravzaprav je notranjo praznino v ljudeh tudi ustvarjala, saj so le tako lahko vodljivi. Zdrav, suveren človek ne more nikoli nasesti nečemu, kar je v nasprotju z njegovim (duhovnim) instinktom. O tem smo že govorile v članku Duhovni instinkt in ženska duhovnost:

Ženska (ali moški) na kolenih, v cerkvi - stavbi institucije. Duhovni instinkt (odnos z božanskim) je nadomeščen z zunanjo avtoriteto, ki usmerja razmišljanje, čustvovanje in vedenje posameznika. Takšen odnos (ki temelji na prepričanju, da posameznik v sebi nima zmožnosti misliti, čustvovati in se vesti v skladu s sabo) najdemo še v disfkunkcionalni vzgoji otrok.

Ženska (ali moški) na kolenih, v cerkvi – stavbi institucije. Duhovni instinkt (odnos z božanskim) je nadomeščen z zunanjo avtoriteto, ki usmerja razmišljanje, čustvovanje in vedenje posameznika. Takšen odnos (ki temelji na prepričanju, da posameznik v sebi nima zmožnosti misliti, čustvovati in se vesti v skladu s sabo) najdemo še v disfkunkcionalni vzgoji otrok.

Dandanes smo ženske (in tudi moški!) precej “zamašeni” (zademfani, bi rekla draga Sestra Eva Luna) v tistem centru, ki se mu reče “duhovni instinkt”. Tisočletja so se namreč neke sile (saj vse vemo, katere) trudile, da bi se ta center zademfal. Tisočletja smo bile učene (in učeni), da je duhovnost izvira iz zunanjosti, od neke avtoritete, ki potrdi, kateri občutki, izkušnje so pravilni in kateri ne; ki predpiše nauke, v katere je potrebno verovati (!), ki celo sankcionira, kaznuje vse, ki si drznejo tej avtoriteti zoperstaviti (na žalost vemo, da so bili pregoni heretikov – na primer Katarov, sledilcev Starih Poti (“poganov”), itd – orodja za centraliziranje oblasti, za izločanje gibanj, ki bi odjemala sledilce instituciji, ki si je priborila najmočnejši položaj. Torej na prvem mestu NI bilo resnično preganjanje določenega nauka. Tako so stvar dojeli verjetno le preprosti ljudje in zagnani in naivni člani institucije, katerih zavest ni prodrla do spoznanja resničnih interesov svoje institucije).  

Ženske (in moški) smo bili skozi zgodovino učeni, da nimamo duhovnega instinkta, kar z drugimi besedami pomeni, da ne moremo vzpostaviti odnosa z Božanskim. Naravo, sporočila in voljo božanskega nam posreduje zunanji posrednik – duhovnik, moški duhovnik. S tem ne le, da se je preprečeval naš stik z Božanskim – vitalni in bistveni stik, ki ga potrebuje vsako bitje – s tem se je ohranjalo naše nezdravo, nefunkcionalno stanje, ki povzroča trpljenje in telesne bolezni. Ne le, da je nekdo drugi posredoval naravo, sporočila in voljo Božanskega, v resnici sploh ni posredoval, temveč je predstavljal svojo podobo Božanskega ter sporočila in vodstvo, ki so bila v korist njemu. Kot smo ugotavljale v članku Poganstvo in ženska duhovnost

Ko je bilo poganstvo izenačeno z brezbožnim – z odsotnostjo odnosa z Božanskim (in za poganstvo religije imenujejo kar vse religije, ki niso one), je bila ženska notranja, intimna, duhovna izkušnja razvrednotena. Razvrednotena je bila pot “Dekle, Mati, Modra Ženska”. Vpeljana je bila pot “Večna Poslušna Deklica”. Patriarhalna religija vpeljuje avtoritete. Toda to niso Modre Ženske in Modri Možje, temveč avtoritete, ki vladajo s strahom – njihovo orodje je izobčenje, kaznovanje. Ko so avtoritete začele uporabljati takšna orodja, smo se ženske začele bati svoje notranjosti. Bati smo se začele svoje intuicije, svojega notranjega védenja, vodstva. Na kratko: dvomiti smo začele vase. To pa je nekaj najhujšega, kar lahko človek naredi človeku: da vsadi vanj dvom vase, sumničavost do lastne notranjosti in sovraštvo do svojega Glasu

Odnos z Božanskim je globoko intimen (Kako vzpostaviti odnos in kaj je duhovna izkušnja?) 

Nihče ti ne more opisati Božanskega ali narave odnosa z Božanskim. Vsekakor tudi nihče ne more namesto tebe zate vzpostaviti stik z Božanskim. Lahko te beseda, dejanje, zapis nekoga navdahne ali deluje kot tisti ključni katalizator, ki sproži zorenje, ki je že bilo v tebi in ki se razlije v poln odnos z Božanskim, ni pa res, da potrebuješ nekoga, da te nadzoruje, vodi, vrednoti tvojo izkušnjo in ti govori, kaj je prav in kaj je narobe. 

Odnos z Božanskim je globoko intimna izkušnja. Je neviden odnos, ki se dogaja v tvoji notranjosti. Zaznajo ga le redki, senzitivni, ki imajo tudi sami poln odnos z Božanskim in ko se prepoznate, vas navda občutek sestrstva/bratstva, ki se razodene kot odpiranje srca, občutek ekspanzije v srcu in občutek globoke hvaležnosti.

Odnos z Božanskim čudovito opisuje roman Alkimist Paula Coelha. Odnos z Božanskim nas navdaja z vsakodnevno hvaležnostjo, občutkom razširjajoče se topline in odpiranja v srcu, nam podarja vsakodnevna na-ključ-ja, ki nas vodijo bliže k sebi, bliže k svoji celostnosti in uresničitvi našega poslanstva (Osebne legende, kot pravi Coelho), daje nam občutek polnosti, čarobnosti in ganjenosti nad čudovitostjo Vesolja in Življenja. V članku Duhovni instinkt in ženska duhovnost smo spoznale: 

Odnos z Boginjo se porodi iz notranjosti, iz naših globin vznikne tako, kot je vzniknila Afrodita iz morske pene in Yemanya iz morskih valov. Porodi se iz globoke ljubezni in vroče strasti do sebe, ki jo rodimo v svojih maternicah - organih odnosnosti.

Odnos z Boginjo se porodi iz notranjosti, iz naših globin vznikne tako, kot je vzniknila Afrodita iz morske pene in Yemanya iz morskih valov. Porodi se iz globoke ljubezni, vroče strasti in praznovanja sebe, ki jo rodimo v svojih maternicah – organih odnosnosti.

Duhovnost naj bi bila živa izkušnja, ne pa ideologija. Jungova glavna kritika krščanstva (in drugih “razodetij”) je, da se dojema kot ultimativno, dokončno razodetje, ki je končna resnica in ga ni moč preseči. Takšno dojemanje, pravi Jung, historično (Bog je v določeni točki ustvaril svet in to je to; v določeni točki se je utelesil in to je to; itd) ter transcendentno (Bog je zunaj stvarstva), blokira ☽🌕☾ spiraljenje🌕☾ duhovnega procesa in zamaši duhovni instinkt. Še posebej za ženske je to zelo pomemben uvid.

Ženske namreč v svojem telesu in svoji psihi nosimo kodo cikliranja, spiraljenja, umiranja in prerajanja. Ko je religija zapovedala dokončnost, je sterilizirala našo vitalno psihično lastnost – cikliranje. Ko je religija zapovedala transcendentnost, je povzročila trpljenje ženskam, ki ne morejo tako preprosto kot moški ločiti telesa od duha, saj ne morejo ignorirati (duhovnih) sporočil, ki jih njihovo telo kriči! med biološko-duhovnimi prehodi menstruacije, poroda in menopavze. 

Da bi si dovolile to čudovito izkušnjo, ki je rojstna pravica vsakega človeškega bitja in bi morala biti norma za vsako človeško bitje, moramo verjeti, da smo vredne takšne sreče in se tako tudi vesti. To pa pomeni zdravljenje arhetipov svetle ženskosti, zdravljenje svoje instinktivnosti, odnosnosti. Torej je meditiranje, takšne in drugačne tehnike, obredovanje, itd. popolnoma nekoristno in neplodno pri vzpostavljanju odnosa z Božanskim. Vse to so čudovita sredstva, ko smo se že vrnile v odnos z Božanskim. Pred tem pa se mora najprej zgoditi uvid v našo ranjeno odnosnost, ranjeno svetlo ženskost, zdrava jeza nad tistim, kar nam je prizadejalo rane in žalovanje za tistim, česar nismo prejele. Kot pravi jungovski psihoanalitik in duhovnik John P. Dourley, ki smo ga citirale v članku Hčerke očetov: fizične, psihološke in duhovne posledice zanikanja ženskosti, ki govori o zdravljenju ranjene ženskosti: 

“Žrtve “svete nedotakljive nerazumljivosti” so pogosto soočene z možnostmi “ne-zmage”. Lahko stiskajo svoje zobe in se fanatično obešajo na breme “razodete resnice”, ki v njih ne najde nobene izkustvene resonance. To jih razceplja med zahteve njihove vere in zahteve njihove človeškosti in možnosti zorenja. Ali pa so potegnjeni, pogosto od notranjih zahtev po polnejšem in bolj uravnovešenem življenju, v vzorce zanikanja. V jeziku njihovih lastnih osiromašenih teoloških opcij je tako zanikanje označeno za “ateizem”. Neredko to nosi s seboj trdovratno krivdo, ker so zapustili to, kar bi konec koncev lahko bilo edino pravo razodetje – toliko bolj pravo, ker je nerazumljivo.”

Zdravljenje, celjenje, postavljanje mej, vzpostavljanje asertivnosti, zdrave ranljivosti, zdrave intimnosti – pot, ki je pogosto trnova in se ji zato raje izogibamo. Nekatere v cinizem in intelektualizem, druge v sanjarjenje in fantaziranje, o princu na belem konju recimo, tretje v vdanost v usodo, četrte v vdanost zunanjim avtoritetam… A nič od tega nas ne zadovolji, kar slej ko prej ugotovimo. In se pogumno odpravimo na trnovo pot, kajti na koncu te poti nas čaka Ona – Božanska Mati s svojim obilnim naročjem, polnim Ljubezni, Modrosti in Čarobnosti. 

© Ana Drevenšek

slika: Janina Angel Bath

slika: Janina Angel Bath

Približuje se praznik Samhain, praznik Smrti, Razgradnje, ki obnavlja, ki izkristalizira Modrost, da jo v naslednjem ciklu ponesemo na višjo raven Spirale. Ob Samhainu, ki se bo letos zgodil 8. novembra (ko bo Sonce na 15° Škorpijona), so tančice med svetovi najtanjše – to so tančice, ki nas ločujejo od uvida naših ran, ki nam preprečujejo stik s tistim, kar je na drugi strani tančic – našim polnim potencialom, Božanskim, ki ljubi, blagoslavlja, vodi. V času okoli Samhaina, med 29. oktobrom in 12. novembrom sem se odločila ponuditi posebno branje Tarota z metom “Dekle, Mati, Modra Ženska”, ki daje uvid v arhetipe naše ženskosti, v našo svetlo in temno ženskost, njune rane in priložnosti za rast in stik s sabo in Boginjo. Posebna cena v tem času je le 30 €. Več informacij TUKAJ. Vabljene!

Uporaba besedila, delov besedila, povzetka besedila, koncepta besedila, izrazov in besednih zvez v besedilu brez navedbe avtorice in brez avtoričinega dovoljenja, je kršitev avtorskih pravic in je kaznovano. —-> Pravno obvestilo

Kako ti doživljaš duhovno izkušnjo, odnos z Božanskim? Žensko duhovnost? Kakšno vlogo imajo v tvojem življenju sram, kriva in slaba vest? Kako si se/se spopadaš z njimi? Na kakšen način se povezuješ z Božanskim? Kakšna je bila tvoja pot tkanja stika z Božanskim? Napiši v komentar!

PRIHAJAJOČI DOGODKI V RDEČEM ŠOTORU:

Cikel Materinskih krogov od septembra do decembra 2015, več informacij TUKAJ. 

Delavnica arhetipov temne ženskosti, 7.11. 2015, več informacij TUKAJ.

Branje ženskega Tarota, več informacij TUKAJ.

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Advertisements

Retrogradna Venera, praznovanje ljubezni in Čarovnica

afrodita

Boginja Afrodita je naše zdravo jedro, celostno in neranjeno, od koder izvira naša zmožnost ljubiti, čutno se predajati, biti globoko sproščene in sočutne. Venera je naša zmožnost občutiti notranjo in zunanjo harmonijo. Je Boginja lepote – lepota je prav v tem našem zdravem jedru, sproščenosti, navdihnjenosti, hvaležnosti, ljubljenju, sočutju in harmoniji.

Danes se je planet Venera, Boginja Afrodita, začela navidez premikati nazaj – postala je retrogradna. Retrogradnost planeta nas vabi k ustavitvi, refleksiji in razčiščevanju prostora v naši duši, ki ga planet predstavlja. Venero ponavadi imenujejo planet lepote in ljubezni, kar pa je precej poenostavljena definicija. Venera predstavlja eno od naših najbolj vitalnih psihičnih funkcij. V štiritdesetdnevnem obdobju, ki se začenja danes in se zaključi 6. septembra, bomo imeli priložnost za obnavljanja in oživljanje te psihične funkcije. 

Venera predstavlja našo zmožnost tkanja odnosov z drugimi, našo zmožnost globoke sprostitve in zaupanja življenju, svojemu telesu in svoji psihi, ki je potrebno, da bi z nekom stkali zdrav odnos. Venera predstavlja tisto polje znotraj nas, kjer deluje harmonija, usklajenost, globoka sproščenost in spokojnost. Je praspomin na blaženost v maternici, na blaženost v objemu Božanskega. Ta naša sposobnost biti sproščena, hvaležna, ljubeča, pogosto utrpi mnoge poškodbe zaradi stresa, napetosti, ki smo jih deležne, pogosto zaradi obsutosti z zahtevami, sugestijami iz zunanjega sveta. Venera je naša ljubezen do sebe. V Tarotu razvijamo, obnavljamo, spoznavamo, živimo Venero skozi Kelihe, ki so vodni element.  

Čas retrogradne Venere zato prinaša impulz, ki nas bo potegnil navznoter, v refleksijo, razmišljanje in ozaveščanje tega vitalnega dela nas, ki nam omogoča plodno ljubezen do sebe

Na partnerskem področju to ni toliko obdobje za kazanje s prstom in obtoževanje, ozaveščanje, česa vsega nam partner ne daje, ne zadovoljuje. Čeprav se partnerski nasveti pogosto usmerjajo prav v to smer, namreč ugotavljanje, ali je nek partner “pravi” za nas, je to smer, ki nas v veliki večini primerov zmede in povzroči še več bolečine. Naše plodno jedro ljubezni do sebe namreč v tem procesu ni ozdravljeno. To vsekakor ni energija Venere. Čas retrogradne Venere je zato čas za zdravljenje svojih svetlih arhetipov (Na delavnico arhetipov svetle ženskosti vabljene 24. oktobra. Informacije TUKAJ.), torej arhetipov, znotraj katerih naj bi razvijale močno in zanesljivo instinktivnost, zaupanje vase in svoje naravno sebstvo ter zmožnost zaznavanja in uresničevanja svojih potreb in želja. Retrogradna Venera je čas za obnavljanje svoje deviškosti.

Deviškost je, kot pravi Starhawk, “predati se vsem, a ne biti prodrta od nikogar”. Deviškost je stanje zavesti, ko smo globoko v stiku s svojo instinktivnostjo, intuitivnostjo, potrebami in željami in ne sklepamo kompromisov na svoj račun. Je stanje, ko delujemo iz svojega središča in iz občutenja sebe. To je naše zdravo jedro, ki se z drugim pogovarja na zdrav način. Na drugega ne projicira lastnih bolečin, temveč zaznava Venero drugega in naveže stik z njo. To je jedro, ki nam omogoča z drugim ustvarjalen, intimen, ploden odnos. 

Deviška Afrodita - Venera.

Deviška Afrodita – Venera.

Deviškost naj bi v polnosti razvile v času svetlih arhetipov ženskosti. Deviškost pred poroko pomeni, da naj bi v partnerstvo stopili v stiku s svojo Venero – svojim zdravim, čutnim, sproščenim, ljubečim jedrom. (Spolnost v stanju nedeviškosti – stanju, ko nismo v stiku s svojo hranljivo Venero, temveč smo ločeni od nje – močno vpliva na nas, ponavadi nas še globlje potisne v stanje psihološke nedeviškosti. Tudi Tantriki pravijo, da bi morali biti v celibatu, preden se podamo na pot (svete) spolnosti, kajti na (sveto) spolnost je potrebna temeljita priprava. O tem kdaj drugič.)

Venera je planet radosti naše duše in našega telesa. Je vesel planet, optimističen. Zato resnično Venerina energija prinaša razrešitve, odpuščanje, pobotanje, nasmeh, radost, ljubeznivost, sočutje, hranljivost in plodnost v odnosih. Vse, kar ni podobno temu, ne prihaja od Venere in njene retrogradnosti, temveč o našega uma, ki želi Venerino energijo držati v svojih krempljih.

Venera nas uči čutne, sprejemajoče, brezpogojne, nežne, prizanesljive, sočutne, igrive, strastne ljubezni do sebe. Ko na to ljubezen pozabimo, se to manifestira na področju zdravja, ki začne pešati (četudi to pomeni “le” slabšo vitalnost), lepote – ne v smislu estetike, temveč v smislu naše sposobnosti uživati v lepoti sebe, svojega telesa, svojega notranjega življenja, uživati v življenju in čutnosti in seveda na področju odnosov, predvsem partnerskih, ki lahko postanejo izsušena, omagana, utrujena. Venera nam z rednim obračanjem v retrogradnost pomaga, da se ne izgubimo v vrtincu pomanjkanja ljubezni do sebe, temveč nas redno (ciklično, po žensko) vabi, da jo obnovimo.

Gaia Asta pravi: “V tem obdobju lahko se lahko pobotate, saj se ponovno vračamo do enakih situacij, v katerih so nastali konflikti in te konflikte lahko tudi pozdravimo. Retrogradna Venera je tudi vračanje k sebi, vračanje k resnični ljubezni, kar pomeni, da se nekateri pari globlje povežete. Retrogradna Venera ni dobra za začetek novih ljubezenskih vez.”

oče pan mati luna“Tradicionalni spolni ideali močnega, tihega moškega, ki svoje karte drži blizu svojih prsi ter skrivnostne ženske, ki prikriva svoja čustva in se pretvarja, da je sramežljiva gredo tako daleč, da nedostopnost in skrivnostnost dojemajo kot vrlino. Toda celostna intimnost se lahko razvije le med dvema človekoma, ki se enakovredno približujeta in razkrivata drug drugemu.” S. Keen

Čas retrogradne Venere je poleg obujanja arhetipov svetle ženskosti dober tudi za zdravljenje arhetipa Čarovnice. Čarovnica je dandanes močno stigmatizirana, pogosto asociira strast. Tistemu, ki je pozabil na njeno pravo naravo, pomeni Čarovnica nevarno neukročenost, podivjanost, pomanjkanje morale in ekscentričnost. Takšna napačna percepcija Čarovnice se je zgodila zaradi strahu; ali pa morda načrtno, kajti takšna percepcija Čarovnice ženske okrade stika s svojim zdravim, Venerinim jedrom

Čarovniška, magična tradicija pa je v resnici tradicija praznovanja življenja. Je tradicija globokega spoštovanja do človekove integritete in celostnosti. Spoštuje užitek, ne kot stvar, ki si jo vzamemo, temveč kot ključno vitalno funkcijo človeške psihe in telesa, ki omogoča človeku celostnost, živost in razvoj. Je tradicija, ki časti Naravo in se poglablja v razumevanje njenih ciklov in zakonov, da bi na ta način v človeku ustvarila še bolj poglobljeno celovitost.

Na krogu materničnega petja v petek, 17. julija, smo pele z arhetipom Čarovnice. Krog je zbudil v nas občutek radosti, praznovanja, lahkotnosti in ljubezni do sebe, zbudil pa se je tudi strah (pri eni od udeleženk), ki izvira iz napačne percepcije Čarovnice, ki vlada naši družbi. Zato smo se odločile, da udeleženke zapišejo svoja doživljanja Čarovnice in s tem pomagajo destigmatizirati ta arhetip. Spodaj sta dva zapisa: 

rdečelasa svečenica v snegu“Moj stik s čarovnico je bil zelo spontan. Poklicala me je okoli 14h in ob 17.30h sem že bila v njeni votlini. Kljub temi in vlagi se nisem bala. Čutila sem, da sem varna, da sem z njo. Ob njej sem začutila svojo najglobljo moc, rezervoar energije, ki nikoli ne pojenja. Doživela sem jo kot izjemno igrivo, duhovito, strastno. Zna se zascititi, svobodna je v svoji seksualnosti in se sonci naga z razprtimi nogami in prsi kaže Luni. Ljubi dotikanje svojega telesa in v tem najde neizmeren užitek.
Ne pozna sramu, ne boji se ranljivosti, dolgo zre v oči in pogleda globoko v dušo. Mirna je in žareča.
Jezna in silovita, ko se ji zgodi krivica.
Pove in zakriči, ko tako čuti.
Podrgne se in zaprede, ko ji paše.
Pleše z divjimi lasmi, se bolj divjo maternico, zvija boke in hrbtenico, tolče s stopali.
Ko je si oblize vse prste in poliže tudi krožnik.”

© Anja Prusnik

“Že kmalu po tistem, ko me je glas Eve Lune ponesel v drug svet, sem ob stiku s Čarovnico vedela, da se srečujem s prijateljico, ki sem jo dolgo časa pogrešala. Že dolgo me je klicala in zdaj je njena prisotnost prebudila tisti del moje duše, s katerim sva povezani že od pradavnih časov, ko še ni ‘zaznamovana’.
Čarovnice nikoli nisem dojemala kot nekaj slabega ali zloveščega, vedno me je privlačila. Na tem srečanju mi je prinesla svetlobo. Nahranila je mojo dušo, žejno njenih skrivnosti. Zaplesala je okoli mene svoj igrivi ples in mi dala odgovore, ki so bili ves čas nekje blizu, a so čakali na svoj trenutek.
Obžarila je mojo maternico in jo osvobodila spon, ki so me povezovale s preteklostjo ter ji povrnila čutnost, na katero sem skušala v zadnjem času pozabiti.
In ne nazadnje, povezala me je s sestrami, s katerimi sem delila to izjemno izkušnjo. Res je bilo nekaj posebnega in vesela sem, da se je vse odvijalo tako, kot se je! 🙂 “

© Maja Kravanja

Drage Ženske, želim vam plodno in osvobajajoče obdobje retrogradne Venere, ki je pred nami. Naj obudi našo zmožnost praznovanja sebe in sočutja do samih sebe in naših bližnjih. Naj osveži naš srčni izvir ljubezni, naj bodo njegove vode bistre, sveže in žive. Naj nam prinese globoko harmonijo, znotraj in zunaj. Rdeči Šotor je vedno tu, za vas, kadar potrebujete uteho in podporo, kadar se oglasi um, ki prepreči optimizmu Venere, da bi prinesla odrešitev. 

Bližajoči se dogodki v Rdečem Šotoru:

Četrtek, 30.7.2015: Predavanje in ženski krog – Ženske gradijo za ženske. Več informacij TUKAJ

Olgina predstavitev bo temeljila na podlagi izkušenj dela z naravnimi materiali v gradnji pri različnih projektih v Evropi. Slikovno bodo predstavljene najbolj priljubljene tehnike naravne gradnje. Pridobile boste znanje o materialu in nekaj osnovnih vzorcev in pravil, ki so pomembni pri gradnji iz naravnih materialov. Pogovorile se bomo tudi o potrebi po prostoru za odmik, nujnih lastnostih primernega prostora ter o stigmi in kontekstu samote ženske v sodobni družbi.

Petek, 31.7.2015 ob 17.30: Ženski krog materničnega petja z arhetipom Modre Ženske. Več informacij TUKAJ

Tokrat, 31. julija, spoznavamo arhetip Modre Ženske. Modra Ženska je arhetip mojstrstva. V sebi vsebuje izkristalizirano modrost vseh prejšnjih arhetipov. Preden se prelevi v Temno Mati (ki že postaja Hči) in se popolnoma umakne vase in proti portalu med svetovi, je Modra Ženska še na voljo družbi, za vodstvo, nauke, vzor. Modra Ženska je arhetip prave mere, pravičnosti, spontane in preproste intuitivnosti. Je mogočen arhetip. Predstavlja samozavestno, utelešeno in spokojno žensko modrost. Samo je. Ničesar ne ponuja, a izžareva toliko, da se mnogi obračajo k njej. Čeprav je prisotna v svetu, že prisluškuje nagovorom Prehoda. Vse ženske imamo v sebi seme Modre Ženske, ne glede na starost. Če jo skozi svojo cikličnost sprejemamo, se lahko v zrelih letih razcveti v mogočno Modro Žensko! Več pa na delavnici!

Branje ženskega Tarota, otvoritvena cena 20€, PODALJŠANA do 15. avgusta, Marijinega dneva. V Naravi, pri tebi doma in po novem tudi po SKYPE-u

Sepmtebra se začne nov cikel Materinskih krogov. Več informacij TUKAJ.

Oktobra in novembra ponovno sklop delavnic arhetipov svetle in temne ženskosti. Več informacij TUKAJ

© Ana Drevenšek 

Uporaba besedila, delov besedila, povzetka besedila, koncepta besedila, izrazov in besednih zvez v besedilu brez navedbe avtorice in brez avtoričinega dovoljenja, je kršitev avtorskih pravic in je kaznovano. —-> Pravno obvestilo

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Cikličnost: ključna izkušnja ženskosti

slika: cegphotographics

slika: cegphotographics

Danes Luna v Ribah ob 17.42. Zadnji krajec. Še eden od mnogih, ki sestavljajo neskončno spiralo iz Luninih ciklov, ki nas dviguje – spušča bliže k Sebi. Riba, mistično znamenje, ki govori z našimi dušami, ne našimi umi. Govori z našo vodo – našim telesom, našimi cikli. Z nami govori skozi znamenja in intenzivno čustvovanje. Včasih je nevarna, če ne znamo zajeziti vode. Če pa smo vešče morske deklice, je odličen zaveznik v samospoznavanju. 

Junij in julij sta v Rdečem Šotoru posvečena cikličnosti. Cikličnost je ključna izkušnja ženskosti. Cikličnost je je osnovna sestavina vsake ženske izkušnje in je temelj ženske duhovnosti in ženskega samospoznavanja. 

20. junija bomo otvorile spoznavanje Cikličnosti z delavnico

Arhetipi svetle ženskosti

Spoznale bomo svetle arhetipe Hči, Dekle, Krvno Sestro, Ljubimko in Mati. Arhetipi so večplastni in večdimenzionalni. Lahko jih razumemo povsem dobesedno ali pa kot subtilne metafore. To so arhetipi prvega dela življenjskega cikla ženske, prvega dela menstrualnega cikla, prvega dela kateregakoli ustvarjalnega procesa. Njihova energija je polna svetlobe, silnosti, iniciativnosti, zagona. Na delavnici jih spoznavamo skozi obred, ki je ena najbolj cikličnih duhovnih izkušenj – dogaja se znotraj kroga, sestavljen je kot cikel, potuje od začetka, proti koncu, po spirali navzgor in navzgor. 

slika: Fredrik Akum

slika: Fredrik Akum

Zavest o cikličnosti se je v sodobni družbi izgubila. Samo naprej, samo naravnost, samo gor, vedno v svetlobi, vedno v nasmehu, vedno v trdem delu, je postal novi zakon. Toda ne moremo preslepiti naravnih zakonov. Lastnosti, ki so dandanes postale ideal, zakon delovanja, tako individualnega, kot družbenega, so le prva faza v ciklu. To je pomembna faza, ki je namenjena vzbujanju samozaupanja v nas, zagnanosti, ki nam da energijo, da uresničimo namen cikla. Toda nujno je, da tej fazi sledi faza refleksije, spuščanja, ki omogoči, da ozavestimo naučeno v tem ciklu in spustimo staro, ki nam ne služi več. Ko to fazo izbrišemo, izbrišemo eno ključnih lastnosti človeškosti  – zmožnost refleksije. Ni čudno, da je naša civilizacija poblaznela, da uničuje samo sebe, druga živa bitja in ljubo Zemljo, ki nas še kar potrpežljivo nosi. Svoja dejanja smo v določeni točki v zgodovini prenehali ozaveščati, ocenjevati, tehtati. Pognali smo se v brezumen tek dosežkarstva. Ki zdaj grozi, da nas bo uničil. 

Nato bomo 27. junija zaplavale v

Menstrualne misterije: menstrualni cikel kot proces☽O☾ spiralnega ☽O☾ samospoznavanja  

Na tej delavnici bomo spoznale, na kakšen način naš menstrualni cikel dirigira naš proces rasti. Uvidele bomo, kako nas menstrualni cikel globoko zaznamuje in postane že v otroštvu, ko nezavedno in intuitivno zaznavamo subtilni proces maminega menstrualnega cikla, osnovna matrica za doživljanje vseh procesov, izpeljevanje vseh ciklov. 

Na delavnici se bomo tokrat pogovarjale o novi temi, ki je doslej na delavnicah še nismo obravnavale in s katero me naslavlja mnogo žensk: Ali je “narobe”, če NE krvavimo na prazno Luno? NE! Naš cikel nam z drugačno uskladitvijo z Luno nekaj sporoča. Krvavitev na prvi krajec, polno Luno, zadnji krajec, prazno Luno ima za nas pomembno sporočilo. Uči nas o tem, kateri arhetip je za nas trenutno najpomembnejši, v kateri fazi cikla lekcije, ki se je trenutno učimo, smo, kako poglobljeno je trenutno naše dojemanje cikličnosti in še mnogo več. O tem se bomo pogovarjale na delavnici. 

meneAli so ženski in moški možgani res drugačni? Ali so določene lastnosti res “moške” in “ženske” ali je to le “socialni konstrukt”, kot o tem govorijo feministke? Menstrualni cikel vpliva na naše ženske možgane. Določa, kateri možganski centri bodo bolj aktivni v določenih fazah cikla in s tem določa strukturo in delovanje naših možganov ter to, kateri deli možganov so bolj razviti. Cikličnost je osnovna prvina ne le ženske izkušnje, temveč vsakega človeka – kot doživljanje subtilnih sprememb v menstrualnem ciklu naše mame v najzgodnejših letih našega življenja. V sodobni družbi, ko dolgo dojenje ni več spodbujano in se menstrualni cikel po porodu vrne še hitreje, je to še posebej pomembno, saj doživimo materino cikličnost še toliko prej. Šele ugotovili bomo, kaj to pomeni. 

Znanstveniki ugotavljajo tudi, kar tantriki vedo že tisočletja – da sta yoni (vagina) in možgani tesno prepleteni. Sta pravzaprav en sam sistem. Vse, kar se dogaja v yoni, vpliva na možgane, na določene možganske centre, in s tem na našo samopodobo, čustvovanje, mišljenje, delovanje. Pred kratkim je o tem odličen članek napisala Polona Sepe. Vsakomesečni tok krvi, ki boža našo yoni od znotraj in jo naredi oteklo od ekstaze, vpliva na naše možgane… 

4. julija pa se potopimo v najbolj vznemirljiv del potovanja po Cikličnosti. V

Arhetipe temne ženskosti! 

Temni arhetipi so Babica, Amazonka, Matriarhinja, Svečenica, Čarovnica, Modra Ženska in Temna Mati. To so arhetipi druge polovice življenja ženske, ki jo začne konec obdobja negovalnega materinstva. So arhetipi druge polovice menstrualnega cikla, faze dovršitve kateregakoli ustvarjalnega procesa. So arhetipi, ki jih doživimo le, če smo pripravljene sprejeti svojo Intuicijo kot svoj najvišji Zakon in se podati na Pot, na katero nas vabi naša Duša. 

Boginja Lunine meneTema, noč, smrt osvobajajo. So glasniki in angeli mahanirvane – velike osvoboditve! In njih se najbolj bojimo. In vse tri so v naši materinščini ženskega spola, kako pomenljivo. Temni del cikla nas osvobaja laži, iluzij, prepričanj in vzorcev, v katere se silimo verjeti, da bi bilo bolj varno, bolj udobno. Temni del cikla je kot potres, vulkanski izbruh, neurje, ki ruši vse, kar je lažnega. Še kako je potreben v današnjem času. In ženske smo njegove lastnice in glasnice.
Kako lep bo svet, ko bomo ženske določale kaj, kdo in kako bo vplivalo na naše možgane. Ko naše yoni ne bodo več izpostavljene posilstvom, zlorabam ob porodu, nepristnim in bolečim spolnim odnosom in od teh izkušenj ne bodo več oblikovani naši možgani. Kako lep bo svet, ko bomo ženske vzgajale deklice v samozavest, asertivnost, neustrašnost, divjost, šamansko ekstatičnost. Ko bomo prenehali verjeti, da so pretirano nagnjenje k dajanju, pretirano prevzemanje odgovornosti za druge, zanemarjanje samouresničenja, prirojene “ženske” lastnosti in del ženskih možgan. Ko bomo sprejemale svoje ženske, naravne korenine in na njih gradile za svoje opolnomočenje. V tak svet nas vabijo temni arhetipi. Če si le upamo odzvati njihovemu vabilu. In sprejeti intuicijo kot svoj najvišji zakon. Ponotranjiti cikličnost kot našo osnovno matrico spoznavanja. 

Za vse, ki bi se rade udeležile vseh 3 delavnic (svetli in temni arhetipi in menstrualni misteriji), ki so nekakšna zaokrožena celota spoznavanja in ponotranjanja cikličnosti, je cena paketa 110 €, namesto 140 €, za študentke/dijakinje, brezposelne, samohranilke 90 €, namesto 110 €

Temne arhetipe spoznavamo tudi vsakega posebej, skozi maternično petje, na ženskih krogih materničnega petja in opolnomočenja ženskega glasu, ki se zgodijo na vsaka dva tedna, do 14. avgusta. Naslednjo spoznavamo Matriarhinjo, 19. junija. Ti krogi so posebej za tiste, ki čutite, da so temni arhetipi za vas trenutno zelo pomembni in bi se rade poglobljeno spoznale z vsakim posebej. Dvotedenski odmor med delavnicami namreč omogoči, da arhetip zares deluje na nas in ga lahko zares globoko spoznamo. Razmišljala sem, kako neverjetno prikladno so te delavnice razporejene (zagotovo ima Boginja prste vmes ;)) – končajo se en dan pred Marijinim vnebovzetjem, edinim velikim krščanskim praznikom, ki praznuje žensko. Vrstijo se tudi pred in po poletnem solstciju 21. junija, ki je praznik očiščenja in transformacije, saj se na ta dan začne daljšati noč in s tem moč temnih arhetipov in druge polovice cikla. Starodavni Slovani so na ta dan častili vodo in ogenj, elementa očiščenja. Več informacij TUKAJ.

V juliju začenjam v juliju poslanstvo širjenja ženskih veščin, opolnomočenja žensk in ustvarjanja mreže ženske modrosti tudi z branji ženskega Tarota, za ženske. Otvoritvena cena je za približno 4-urno branje samo 20 eur! Več informacij in rezervacije TUKAJ. Uh, koliko se dogaja! 🙂 

Se vidimo v Rdečem Šotoru!

© Ana Drevenšek

Uporaba besedila, delov besedila, povzetka besedila, koncepta besedila, izrazov in besednih zvez v besedilu brez navedbe avtorice in brez avtoričinega dovoljenja, je kršitev avtorskih pravic in je kaznovano. —-> Pravno obvestilo

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Duhovni instinkt in ženska duhovnost

Polna Luna v Strelcu

Danes ob 18.21 nastopi polna Luna v Strelcu. Strelec je znamenje širine. Širine v vseh oblikah. Telo naredi podobno Veneri, obilno v svoji plodnosti, gostoljublju, radosti, sočnosti. Duha naredi visokoletečega, globoko dojemljivega, sprejemljivega. Zato pravijo tudi, da je Strelec znamenje religije, filozofije. Le-te naj bi bile izraz veličine duha, skupek izkušenj in spoznanj duha. Vendar religije in filozofije pogosto postanejo dogmatične, okostenele, same sebi namen, najhuje pa – postanejo orodje neke gospodarsko-politične ideologije, gibanja…

Toda Strelec je znamenje esence religije in filozofije – tiste žive esence, ki omogoča duhu, da živi, zaznava, doživlja, ozavešča, spoznava, razume, se širi. Polna Luna želi lastnosti Strelca obelodaniti. Pokazati čisto vsak skrit kotiček njegove energije, popolnoma razkriti njegovo sporočilo. Njen namen je, da ozavestimo pomen Strelca, da osvetlimo dele v duši, ki mu pripadajo.

Duhovni instinkt izhaja iz notranjosti, je univerzalni, večen del naše psihe. Bojimo se mu prisluhniti, saj smo bile pogojene v strah pred notranjim glasom in obračanje na zunanjo avtoriteto.  slika: Ignacio Serrano

Duhovni instinkt izhaja iz notranjosti, je univerzalni, večen del naše psihe. Bojimo se mu prisluhniti, saj smo bile pogojene v strah pred notranjim glasom in obračanje na zunanjo avtoriteto.
slika: Ignacio Serrano

Duhovni instinkt

Zato želim današnji članek posvetiti osvoboditvi (kar počne polna Luna) resnične esence religiozne/duhovne izkušnje v nas ženskah (kar nam omogoča Strelec). Dandanes smo ženske (in tudi moški!) precej “zamašeni” (zademfani, bi rekla draga Sestra Eva Luna) v tistem centru, ki se mu reče “duhovni instinkt”. Tisočletja so se namreč neke sile (saj vse vemo, katere) trudile, da bi se ta center zademfal. Tisočletja smo bile učene (in učeni), da je duhovnost izvira iz zunanjosti, od neke avtoritete, ki potrdi, kateri občutki, izkušnje so pravilni in kateri ne; ki predpiše nauke, v katere je potrebno verovati (!), ki celo sankcionira, kaznuje vse, ki si drznejo tej avtoriteti zoperstaviti (na žalost vemo, da so bili pregoni heretikov – na primer Katarov, sledilcev Starih Poti (“poganov”), itd – orodja za centraliziranje oblasti, za izločanje gibanj, ki bi odjemala sledilce instituciji, ki si je priborila najmočnejši položaj. Torej na prvem mestu NI bilo resnično preganjanje določenega nauka. Tako so stvar dojeli verjetno le preprosti ljudje in zagnani in naivni člani institucije, katerih zavest ni prodrla do spoznanja resničnih interesov svoje institucije). 

Zaradi te “zamašenosti” se močno bojimo prisluhniti svojemu duhovnemu instinktu in slediti temu, kar nam pravi. V naših kosteh še živi spomin na preganjanje, ko smo poslušali svoj duhovni instinkt. Pogosto je naša pogojenost tako močna, da se morda znebimo vpliva avtoritarnega monopola ene institucije, pa le začnemo slediti nekemu drugemu nauku. Toda v resnici se ni zgodilo nič – naš duhovni instinkt še vedno ni prebujen – le svojo pogojeno sledljivost (nenaravno sledljivost!) smo preusmerili k drugi avtoriteti. 

Današnji članek zato posvečam obuditvi našega duhovnega instinkta in obuditvi naše naravne neustrašnosti. Ženske, čas je! 

Pred nekaj dnevi sem brala zelo zanimiv članek Cynthie Garrity-Bond (feministične teologinje in socialne eticistke) o fenomenu na Irskem; o sprejetju zakona za istospolne poroke v državi, kjer se več kot 80% prebivalstva istoveti za katolike. 

Cynthia je omenila zanimiv koncept, ki je prebudil mojo pozornost. Sensus fidei. To je koncept v krščanski teologiji, ki pomeni nekako “razum verujočih”, “smisel verujočih”. Mednarodna teološka komisija ga definira kot: “Sensus fidei je neke vrste duhovni instinkt, ki omogoča verujočemu, da spontano presoja, ali je določen nauk ali praksa v skladu z Evangelijem in apostolsko vero. Globoko je prepletena z vrlino vere samo; teče od in je v lasti vere. Primerja se z instinktom, saj v osnovi ni posledica razumskega preudarjanja, temveč je spontano in naravno védenje, neke vrste zaznava (aisthesis).”

Cynthia pravi, da se je na Irskem tak izid lahko zgodil le zato, ker so tamkajšnji kristjani vklopili svoj sensus fidei. Seveda lahko sensus fidei interpretiramo na mnoge načine. Predpostavljam lahko, da ga Cerkev ne razlaga tako kot Cynthia. Poudarja namreč, da je sensus fidei instinkt, ki pomaga verujočemu presoditi, ali je nek nauk/praksa v skladu z Evangelijem in apostolsko vero – ki pa ju seveda določa Cerkev. Tako je sensus fidei bolj nek kriterij dobro ponotranjenega cerkvenega nauka, ne pa nekaj živega, človečnega, nevezanega na Cerkev.

Toda tako kot Cynthia tudi jaz v sensus fidei vidim resnični duhovni instinkt, ki je univerzalen in ga poseduje vsak človek. Instinkt, ki ima moč, da osvobodi vsakega posameznika iz jarma prestrašene pogojenosti, ki ima moč, da oživi! duha, očisti vid, sluh in omogoči čisto zaznavo duhovnega.

Hči očetov se mora povezati s svojo krvjo. Tako krvjo kot simbolom telesnosti, kot krvjo, ki je simbol celovite, avtentične ženskosti, božanske ženskosti. slika: Liza Paizis

Hči očetov se mora povezati s svojo krvjo. Tako krvjo kot simbolom telesnosti, kot krvjo, ki je simbol celovite, avtentične ženskosti, božanske ženskosti. slika: Liza Paizis

Hčerkam očetov

Ta članek je še posebej posvečen ženskam, ki se identificirajo s krščansko (ali drugo) vero, toda v sebi čutijo ščemenje duhovnega instinkta, ki jim govori, da je v njihovi veri premalo prostora za žensko, Žensko in Boginjo. Zavedam se, da je ta proces začetka poslušanja svojega duhovnega instinkta znotraj ustanove, kot je Cerkev, težak, lahko boleč, lahko se zdi skoraj nemogoč. Morda se zdi na začetku celo bogoskrunski! John P. Dourley, katoliški duhovnik in jungovski psihoanalitik je o težavnosti in bolečini tega procesa povedal: “Če in ko je fanaticizem presežen, rezultati niso vedno zgolj blagodejni. Izgubi kakršnekoli tolažbe, ki jo je do zdaj ponujala tako imenovana vera, lahko sledijo vzorci depresije in praznine, čeprav je paradoksno depresija pogosto spremljana z besom nad žrtvovanji dvomljivemu Bogu te vere in njegovim ostrim moralnim zahtevam, ki so zdaj občutene kot sovražne polnemu izrazu človeškega življenja in duha. Ko nekdo zaupa neki religiji in nato začne postajati bolj zavestno bitje, ko trdo dela, da bi častil simbole in obljube te religije, in v tem procesu postane zavesten temačnosti te religije, kar se prevede v občutek izdanosti, je jeza naravni odziv. Vendar jeza zahteva dejanje razrešitve.

Seveda je posvečen tudi drugim hčerkam očetov. Kajti, nikakor ne želim sporočiti, da le ženske, identificirane z abrahamskimi ali drugimi podobnimi religijami, potrebujejo uvide o duhovnem instinktu. Potrebujemo jih hčerke očetov vseh vrst. Vse ženske v sodobni družbi smo hčerke očetov. Kajti moško-osrediščena miselnost in filozofija sta prepojila vse aspekte našega življenja – znanost, družbene vrednote, vrednote medosebnih odnosov, dojemanje vzgoje, itd. Tako smo bile vse subtilno vzgojene v moško-osrediščen model. Tudi če je naša družina že generacije nazaj zapustila patriarhalno religijo ali zavrnila njene do žensk, življenja, narave sovražne poglede, so na psihološkem nivoju še zmeraj ostanki patriarhalnega mišljenja. Ženske smo tako na primer vzgajane v prepričanje, da je intelektualizem superiorna dušna sposobnost, da naša cikličnost in druga stanja zavesti niso pomembna, ali pa so celo infantilna in nekoristna. Tudi takšne hčerke očetov potrebujemo meditacijo o duhovnem instinktu

Zadnjič sem razmišljala, kaj bi se moralo zgoditi, da bi Marijo Magdaleno nehali dojemati kot spokorjeno prostitutko – predvsem v krščanskih krogih. In prišla je misel, da je morda arhetip spokorjene grešnice nekako povezan s transformacijo intelektualističnih hčerk očetov. Morda je “spokoritev” Marije Magdalene tisto, kar čaka z moško energijo identificirane hčerke očetov; spokoriti se moramo pred svojo ženskostjo, pred Boginjo; ker smo jo zavračale, zasmehovale. Marija Magdalena naj bi namreč bila grešna zaradi spolne energije – največje moči ženskosti. Ko je spolna energija uporabljana za destruktivne namene, se mora “spokoriti”. Prav tako kot je pri hčerkah očetov intelekt uporabljan za destruktivne namene. Morda bo, ko se bodo ženske vrnile k svojim koreninam, čas dozorel, da v Magdaleni vidimo to, kar resnično je – duhovna učiteljica, apostolka apostolom, enakovredna Jezusu. Ko se bomo ženske vrnile k svojim koreninam, bomo stopile v svoje mojstrstvo, ki ga uteleša Magdalena. 

Slika: Emily Balivet

Skupina žensk (coven) skupaj praznuje svojo duhovnost! Slika: Emily Balivet

(Ženska) duhovnost

Duhovnost naj bi bila živa izkušnja, ne pa ideologija. Jungova glavna kritika krščanstva (in drugih “razodetij”) je, da se dojema kot ultimativno, dokončno razodetje, ki je končna resnica in ga ni moč preseči. Takšno dojemanje, pravi Jung, historično (Bog je v določeni točki ustvaril svet in to je to; v določeni točki se je utelesil in to je to; itd) ter transcendentno (Bog je zunaj stvarstva), blokira ☽🌕☾ spiraljenje ☽🌕☾ duhovnega procesa in zamaši duhovni instinkt. Še posebej za ženske je to zelo pomemben uvid.

Ženske namreč v svojem telesu in svoji psihi nosimo kodo cikliranja, spiraljenja, umiranja in prerajanja. Ko je religija zapovedala dokončnost, je sterilizirala našo vitalno psihično lastnost – cikliranje. Ko je religija zapovedala transcendentnost, je povzročila trpljenje ženskam, ki ne morejo tako preprosto kot moški ločiti telesa od duha, saj ne morejo ignorirati (duhovnih) sporočil, ki jih njihovo telo kriči! med biološko-duhovnimi prehodi menstruacije, poroda in menopavze. 

Opazila sem tudi, da Cerkev razširja mnenje, da tisti, ki niso kristjani, nimajo odnosa z Božanskim (ne verujejo v Boga). Humorni sodobno-poganski napis na to hudomušno odgovarja: “Verjamem v Boga, samo ne verjamem, da je starš samohranilec.” Ta ideja, da imajo odnos z Božanskim le kristjani, je podobna ultimativni naravi naukov abrahamskih religij. V obeh primerih gre za nekakšen monopol. Ženske torej, ki so skozi zgodovino skozi svoj duhovni instinkt doživljaje ženski obraz božanskega (o čerem govori tudi roman Rdeči šotor), so bile označene za krivoverke, grešnice. Duhovne/religiozne izkušnje ne moreš imeti, če nisi pod okriljem Cerkve! Takšno prepričanje je zares destruktivno. Jung je spodbujal kristjane, da presežejo ultimativnost svojih naukov ter sprejmemo druge duhovne poti kot enakovredne ter se od njih bogatijo. Šele tako se bo človeška duhovnost zares razcvetela v vsem svojem bogastvu. 

Bog Boginja Yin YangBožansko – Oče ali Mati ali oboje? 

Ena od stvari, na katere opozarja duhovni instinkt, je, da je Bog v abrahamskih religijah personalističen (je oseba) in je moškega spola (o njem se vedno govori v moškem spolu). Zakaj? Zakaj je Bog moškega spola? Ali to govori o večvrednosti moškega? Jada Pinkett Smith (žena igralca Willa Smitha) je od 12-letne deklice dobila vprašanje: “Gospa Jada, ali mislite, da bodo deklice sploh kdaj tako pomembne kot fantje, glede na to, da je Bog moški?” Kako bi odgovorili takšni deklici zdravorazumsko (ne s koncepti “svete nerazumljivosti”, ki jo je Jung zaznal v prevladujoči konzervativni dogmatični krščanski teologiji), iz tistega mesta v duši, ki je sensus fidei (duhovni instikt)? 

Osho je o tem, katerega spola je Bog, povedal tole: “Ko oseba globoko meditira in se razsvetli, postane mati. Buda je bolj podoben materi kot očetu. Krščanska asociacija na besedo oče ni najbolj relevantna, niti lepa. Klicati oče Božansko zveni malo mačistično. Če obstaja Bog, je lahko le mati, ne oče. Oče je nekaj zelo institucionalnega. V naravi oče kot tak ne obstaja. Če vprašaš kakšnega lingvista, ti bo povedal, da je beseda stric starejša kot beseda oče. Strici so obstajali prej, saj nihče ni vedel, kdo je oče. Institucija očeta se je v človekovem življenju pojavila, ko se je vzpostavila zasebna lastnina. Je zelo krhka in lahko vsak čas izgine. Družba se spreminja in ta institucija lahko izgine kot so izginile že mnoge druge. Vendar bo mati ostala, ker je naravna.”

Materinski zdravi razum 

Mnoge duhovne feministke našega časa se strinjajo z njim. Rebecca Boon ugotavlja, kako je večina feministk zgrešilo, ko je tako strastno zavračalo materinstvo in prišlo celo do takih absurdnih zaključkov, da je ženski njena lastna biologija sovražna in jo je treba preseči. Materinstvo je ena največjih moči ženske, pravi Rebecca! Človeštvo v resnici ni razdeljeno na moške in ženske, temveč na matere in sinove. Kajti vsaka ženska je (vsaj potencialno) mati in vsak moški je sin matere, drugače ne more biti, pravi Rebecca Boon. Tudi Sara Ruddick, avtorica knjige Maternal Thinking (Materinsko razmišljanje) ugotavlja, kako globinski psihološki vpliv ima materinstvo na žensko oziroma na vsakogar, ki opravlja materinsko delo. Pravi, da skozi materinstvo razvijemo zmožnost realnega, praktičnega razmišljanja, odgovornost, zmožnost svoje mišljenje povezati s čutenjem (ne več misliti ločeno od čustev, občutkov, zaznav = intelektualizirati). Zato, pravi Sara, je materinsko razmišljanje izredno dragoceno in mora postati bolj vključeno v sodobno družbo – vključiti se mora v politično odločanje, itd, saj je materinsko razmišljanje lahko zares dojame pojme, kot so odgovornost, skupno dobro, itd.

Ženska je počelo stvarstva, ženska rojeva. Ženski um je skozi materinsko delo preobražen, postane izjemno močna sila ljubezni in zdravega razuma. Materinsko mišljenje je temelj družbe in lahko je njen rešitelj.

Ženska je počelo stvarstva, ženska rojeva. Ženski um je skozi materinsko delo preobražen, postane izjemno močna sila ljubezni in zdravega razuma. Materinsko mišljenje je temelj družbe in lahko je njen rešitelj.

Barbara Walker pove o ženskem zdravem razumu (v angleščini “common sense”, kar izhaja iz latinske besede “sensus”, ki je del besedne zveze “sensus fidei”) tole: “Spomniti se moramo, da je bila v starodavni matriarhalni miselnosti, ki jo lahko obnovimo skozi mite in legende, Boginja razumljena kot edini izvor urejenega, logičnega razmišljanja. Iz njenih intelektualnih daril ženskam so se rodile discipline, kot so matematika (kar dobesedno pomeni “materinska modrost”), koledarji (izvorno Lunini in menstrualni koledarji), sistemi meritev, glasbene in pesnitvene oblike, arhitekturne tehnike in mnoge druge vede za delo z umetnostjo in naravo. Starodavna grška beseda diakosmos, ki pomeni sistem reda, ki ga je v prvotni kaos vnesla Boginja (Dia), dokazuje prepričanje starodavnih ljudi, da je bila racionalnost utelešena v prvi učiteljici vsakega otroka – mami. Mit iz Indije nakazuje, da so zgodnji ljudje verjeli, da ženska sposobnost rojevanja izhaja iz superiorne ženske veščine razvijanjamerilnih sistemov.
Celo judovsko-krščanska diabolizacija Matere Eve je zadržala zaznavo Svetovne Matere kot izvora razsvetljenja za vse človeštvo, čeprav je Eva morala zavrniti ukaz patriarhalnega Boga, da bi pridobila znanje, ki ga je Bog želel skriti pred človeškimi bitji.
Kasneje so patriarhalne družbe želele pomanjšati ženski intelekt tako, da so ga imenovali instinktivni, nezavedni, iracionalen. Čeprav so prepoznavali natančno žensko zaznavanje, so ga moški zavrgli s precej zaničljivim izrazom intuicija, namesto da bi ga poimenovali z njegovim pravim imenom inteligenca. Ne glede na to, kako pogosto so ženske pokazale, da so sposobneracionalnega razmišljanja ali celo sposobnosti prodiranja skozi bolj iracionalne moške konstrukte z ostrim robom zdravega razuma, je bilo ženskim umom dopuščeno le čustvovanje, ki naj bi zapolnilo prostor z manj uma. To je bil še en primer prekletstva z medlo pohvalo. Pravzaprav so patriarhalne kulture zgradile svoje praktične dosežke na dosežkih zgodnejših, žensko-osrediščenih skupin in moški filozofi so vnesli v filozofijo več nerazumskosti, kot ne. Na primer, nobena družba ni bila bolj nespametno vraževerna ali bolj naivno lahkoverna od krščanske Evrope v obdobju, imenovanem Doba Vere, ko so bile resnice spoznane samo skozi besedilaočetov in je bila eksperimentalna znanost dojemana kot hudičevo delo.
Ob zori zgodovine je bil zdrav razum izmaličen s konceptom patriarhalnih bogov kot univerzalnih staršev, kljub njihovi nezmožnosti rojevanja. Miti kažejo, da so imele zgodnje civilizacije s tem konceptom težave. Ljudje niso sprejeli takšnih božanstev, dokler ni bilo več stoletij posvečeno propagandi duhovnikov. Celo potem so bili potrebni besedna izkrivljanja in namenskinelogični paradoksi, da bi se vzpostavilo čaščenje bogov, ki so žalilipragmatično dojemanje resničnosti preprostega človeka.” 

Ženske se moramo spomniti tega zdravega razuma (sensus). Ženske se moramo spomniti, da že ves čas, že celotno zgodovino, na temelju svojih zdravorazumskih spoznanj in dejanj nosimo celotno človeštvo. Spomniti se moramo, da so sinovi mater in njihovi intelekti ponoreli zato, ker so mame v določeni točki pozabile, da je njihovo mišljenje temelj družbenosti. Spomniti se moramo, da zrel, prvinski, Zemljo-ljubeč in Žensko-čaščeč moški postane takšen, ker se njegova mati zaveda pomena svojega materinstva.

Marija Magdalena izžareva arhetipsko celovito ženskost. Kdaj bo naša družba zrela, da jo sprejme? slika: Lindsey Hardin Freeman

Marija Magdalena izžareva arhetipsko celovito ženskost. Kdaj bo naša družba zrela, da jo sprejme? slika: Lindsey Hardin Freeman

Yin Yang in feministične kristjanke 

Barbara Walker gre vseeno malce predaleč, da kar naravnost pove, da bi moral svet biti matriarhalno urejen, da bi ženske-matere morale nadzorovati moške (s tem se strinja tudi Rebecca Boon), Božansko bi seveda bilo samo in edino Bognja, Ona in tako na svetu ne bi bilo težav! To bi le bila zamenjava zatiranja žensk z zatiranjem moških. Spola ne obstajata zato, da bi bil eden več vreden od drugega. Podoba moškosti in ženskosti, ki je najbolj v skladu z duhovnim instinktom, je starodavna kitajska podoba yin-a in yang-a, ki se zlivata drug v drugega, sta eno. Drug brez drugega ne moreta, drug drugega porajata. Sta popolnoma enakovredna. 

Tako je tudi Božansko yin in yang, Bog Oče in Boginja Mati. Je Misterij te čudovite združitve, ustvarjalnega sodelovanja dveh principov – moškega in ženskega. Ženski je bil skozi zgodovino izbrisan. Nastala je teologija (“veda o Bogu”), ki nasprotuje duhovnemu instinktu. In zato se tudi znotraj religioznih institucij začenjajo dogajati premiki, ki nakazujejo na to, da se je v ljudeh aktiviral sensus fidei, ki preprosto ne trpi več nekaterih nesmislov. V krščanskem gibanju se na primer razvija teologija telesa, s katero se poskuša Cerkev počasi znebiti čistunske teologije, ki je spolnost označevala za grešno in s tem povzročala tisočletno kolektivno nevrozo, ter se približati instinktivnemu, univerzalnemu védenju, ki je bilo lastno že prvemu človeku: da je spolnost sveta. Vse več žensk znotraj krščanskega gibanja začenja slediti svojemu duhovnemu instinktu in na obrobju svojih Cerkva, včasih zunaj, ker so Cerkve še prerigidne, ali pa znotraj njih, kjer so Cerkve odprte, začenjajo sponzanja svojega sensus fidei vključevati v njihovo teologijo. 

Tukaj je nekaj odličnih člankov za vse, ki ste v podobni situaciji. V članku Transforming the Church from Within or Without? (Spreminjati Cerkev od znotraj ali od zunaj) Xochitl Alvizo razmišlja o tem, ali je ženska, ki se prebuja, sploh še lahko kristjanka. Ali lahko ženska, ki se povezuje s svojo avtentično ženskostjo, sploh še sprejme religijo, katere nauki in prakse so bili skozi zgodovino patriarhalni? Xochitl ugotavlja, da se ni potrebno odločiti, temveč slediti svoji intuiciji. Cerkev se namreč uspešno preraja tako zaradi tistih, ki ostanejo, kot tistih, ki odidejo. S podobnim razmišljanjem se ukvarja v članku Be-ing in the Church (Biti v Cerkvi). Gina Messina-Dysert se v članku Is it a Feminist Act to Stay in a Patriarchal Tradition? (Ali je ostati v patriarhalni instituciji feministično dejanje?) ukvarja prav s tem vprašanjem. 

Seveda je v ZDA veliko lažje v svojo religiozno skupnost vpeljati spremembe, kot pri nas. V ZDA obstaja nešteto oblik krščanstva, ki so veliko bolj fleksibilne, prelivajoče se, odprte za nove ideje. Pri nas je nekoliko težje vpeljati duhovni instinkt. A vseeno je to neizbežno za naše duševno zdravje. 

maternična povezavaArhetip, ki ga potrebujemo: Amazonka – Bojevnica, ki ustvarja varen prostor za rojevanje najnežnejšega

Ta petek se v Rdečem Šotoru združimo v varen, intimen ženski krog, da odpremo svoje maternice in pustimo glasu, da govori njihovo zgodbo. Sklenile bomo krog materničnega petja za opolnomočenje ženskega glasu. Vabljene! Izkušnja je izjemno intenzivna, izkustvena, globoko, zdravilna. Učinke obreda čutimo na fizični ravni – kot utripanje maternice, ščemenje v jajčnikih… Tokrat spoznavamo arhetip Amazonke, ki je eden bolj osovraženih ženskih arhetipov, a eden ključnih za sodobne ženske. Amazonka je Divja Ženska, obuja resnični pomen Deviškosti (ki NI spolna nedotakljivost, temveč duhovna neoporečnost in duševna neodvisnost), je Bojevnica, ki ustvarja in ščiti teritorij, znotraj katerega lahko božanska ženska energija rojeva najnežnejše… Prav Amazonko potrebujemo za aktiviranje duhovnega instinkta, ki zamašen čaka v naši duši. Potrebujemo njeno neustrašnost in varen prostor, ki ga ustvarja, znotraj katerega lahko prisluhnemo svojemu sensusu fidei. Več pa na delavnici!

© Ana Drevenšek

Uporaba besedila, delov besedila, povzetka besedila, koncepta besedila, izrazov in besednih zvez v besedilu brez navedbe avtorice in brez avtoričinega dovoljenja, je kršitev avtorskih pravic in je kaznovano. —-> Pravno obvestilo

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Polna Luna v Škorpijonu: Izgubljeni ženski poklici

polna luna in rdeča boginja

Polna Luna je v Škorpijonu. Zapleši ples preobrazbe in najdi Sebe!

Ob 21.17 nastopi polna Luna – v Škorpijonu. Škorpijon je znamenje okultnega, duhovne transformacije, intenzivnega dela s sencami – svojo in sencami drugih ljudi, družbe, kulture. Škorpijonu je tema domača. Je znamenje smrti, ki je ponovno rojstvo. Ne smrti kot konca, temveč kot preobrazbe. In osrednji interes vseh okultnih je prav to – duhovna preobrazba, brezoblična, maternična tema, iz katere se porodi novo življenje, nov jaz, duhovni jaz.

Polna Luna je čas ovulacije, vrhunca kreativne energije. V tem obdobju nam je najudobneje biti obrnjene navzven, proti ljudem in tkati vezi in odnose. V tem obdobju smo plodne – fizično in duhovno. To je čas, ko rodimo plod naše ustvarjalnosti. Čas, ko s polnimi pljuči dihamo svoje poslanstvo, ko imamo polne prsi trepetajočega srca, srečnega, ker je živo in ker živimo svoje sanje.

Dela, ki so splošno uveljavljena, konvencionalni poklici, na žalost izključujejo nekatere temeljne potrebe žensk. Zato mnoge ženske v svojem delu ne morejo v polnosti uživati ob delu. Mnoge ženske prav zaradi tega ne morejo izkusiti napolnjenih pljuč in živega srca – ker delo, ki ga opravljajo, ni prilagojeno njihovim potrebam. Ponavadi problem ni toliko v vsebinski pomanjkljivosti dela, kot v odnosu do dela in do opravljanja dela, ki je razširjen v sodobni družbi.

lunine mene golobivaPrva pomanjkljivost je, da sodobno delovno okolje ne upošteva ženske ciklične narave. Ženske smo preko menstrualnega cikla povezane z Luno in njenim naraščanjem in upadanjem. Če smo še tako nezavedne svojega cikla in odrezane od stika s svojimi cikličnimi potrebami, intuitivno čutimo, da nam neka dimenzija v življenju manjka in da si občasno, natančneje enkrat na cikel, še močneje želimo umika, počitka in nedejavnosti.

Cikel odločno vpliva tudi na našo kreativnost in produktivnost. V času naraščajoče Lune narašča tudi naša kreativnost in dejavnost. Ko je Luna polna, dosežemo vrhunec in ob padajoči Luni se naša kreativnost umirja in umika, postajamo vse manj dejavne in prisotne navzven. Proti pričakovanjem takšno ciklično delovanje našo kreativnost in produktivnost povečuje, saj se v obdobjih počitka in umika regeneriramo, spočijemo in pridobimo novih moči, ki se manifestirajo v ustvarjalnih, alternativnih, inovativnih idejah in pristopih. Tudi naša produktivnost je veliko večja, saj delujemo po principu wu-wei – ne trošimo se, temveč delujemo, ko smo na vrhuncu kreativne energije in počivamo, ko smo meditativne. Na ta način upoštevamo vse svoje potrebe in optimalno uporabljamo svoje naravne danosti. Produktivnost je največja takrat, ko delamo z navdihom, ljubeznijo, srcem. Kadar smo utrujene, potrebne počitka in refleksije, pa se vseeno mučimo delati, postanemo razdražljive, nesrečne in izčrpane, naše delo ni opravljeno z zavestjo in entuziazmom in posledično tudi nima takšnega učinka…

Druga pomanjkljivost je, da sodobna dela ne upoštevajo ženske šamanistične narave. Ženske smo posebej divja, kreativna bitja, ki svojo kreativnost, intuitivnost in uvid instinktivno izražamo na način, ki je za sodobno družbo nesprejemljiv. Izražamo jih na čustven način, poetično, z zanosom, ognjem! In to se vendar ne spodobi! Bile naj bi zadržane, racionalne, dokazljive… Naša empatija nam omogoča, da čutimo onkraj omejitev rigidnih in minljivih struktur in za to smo včasih tudi nevarne. Obstaja veliko načinov, da svojo šamanistično plat ponovno prevzamemo in jo uporabljamo in s tem poglobimo užitek ob svojem delu.

Zdravilka - včasih tradicionalni ženski poklic. Zdravilka - modra ženska - babica je bila avtoriteta v skupnosti in je skrbela tako za zdravstvene kot duhovne tegobe svoje skupnosti. slika: Jesse Wolf Hardin

Zdravilka – včasih tradicionalni ženski poklic. Zdravilka – modra ženska – babica je bila avtoriteta v skupnosti in je skrbela tako za zdravstvene kot duhovne tegobe svoje skupnosti. slika: Jesse Wolf Hardin

Za primer lahko vzamemo ženske poklice, ki so izumrli zaradi prevladujočega vpliva patriarhata. To so zeliščarke, babice, zdravilke, pa tudi bralke usode – poznavalke Tarota, atrologije, sanj in drugih dušnih veščin. Ženske, ki v sebi čutimo hrepenenje po teh starodavnih poklicih, iščemo svoje mesto v njihovih sodobnih ustreznikih – medicinske sestre-babice, učiteljice, vzgojiteljice, psihologinje, terapevtke … Vendar je bila včasih ključna lastnost izumrlih poklicev njihova neodvisnost. Kot pravi Nara Petrovič, družbo sestavljajo trije deli – pozicija, alternativa in margina. Pozicija je središče, trdni del, struktura, smernice, uveljavljenost, spodobnost, status quo. Alternativa je zunanja skorja pozicije, a ji še zmeraj pripada. Je del, od koder prihajajo inovativne ideje, kako izboljšati že obstoječ sistem, kako vnesti boljše alternative. Margina pa je kot satelit, ki kroži okrog ostalih dveh in ju opazuje. Je neodvisen, samostojen del, ki včasih središče obletava od blizu, včasih pa od daleč, odvisno od notranjega vzgiba in trenutnih potreb. Margina je ogledalo družbe, ki odseva njene napake in kompenzira njene pomanjkljivosti. In modre ženske spadajo v kategorijo margine.

Starodavne in sodobne samostojne babice so bile neodvisne. Samostojne babice imajo veliko znanja o fiziološkem porodu, narava njihovega urjenja in dela jih dela bolj suverene, hkrati pa poroda ne vodijo, temveč spremljajo.  slika: Amy Swagman

Starodavne in sodobne samostojne babice so bile neodvisne. Samostojne babice imajo veliko znanja o fiziološkem porodu, narava njihovega urjenja in dela jih dela bolj suverene, hkrati pa poroda ne vodijo, temveč spremljajo.
slika: Amy Swagman

Gunnar Heinsohn in Otto Steiger, nemška ekonomista iz osemdesetih let sta napisala knjigo z naslovom Uničenje modrih žensk. Raziskovala sta fenomen preganjanja in morenja “čarovnic” in prišla do edinstvenih ugotovitev, ki so za marsikoga precej pretresljive. Ugotovila sta, da so bile čarovnice modre ženske, babice, zeliščarke in zdravilke, ki so posedovale in posredovale znanje, ki oblastem ni bilo več všeč. Eno izmed teh znanj je znanje o kontracepciji, s katerim so svojim skupnostim pomagale do odgovornega načrtovanja družin. Ker so bila njihova znanja nezaželjena in ker so se oblasti bale velikega spoštovanja, ki so ga člani skupnosti čutili do modrih žensk, so bile preganjane. Več o sporočilu njune knjige si lahko prebereš na tej povezavi.

Sodobne modre ženske ponovno obstajajo. Pravzaprav nikoli niso prenehale obstajati, le delovale so na skrivaj. O njihovi čvrsti živosti sem se prepričala na porodni konferenci v Laškem, o kateri sem že pisala, tukaj. Samostojna babica iz ZDA, Carol Gautschi, me je očarala s svojim odnosom do dela. Govorila je o tem, kako babištvo zanjo ni poklic, temveč poslanstvo. Da se pred odhodom na porod očisti, da ne bi s seboj vlačila svoje čustvene prtljage, ki bi ji onemogoča stik z njeno intuicijo, ki je njeno nepogrešljivo orodje pri varnem spremljanju poroda. Da je porod svet dogodek in da je počaščena, da ga lahko spremlja. Carol Gautschi je povedala:

»Ženske imajo čvrstejši corpus callosum – del možganov, ki povezuje levo in desno polovico možgan – zaradi tega imajo žensko večjo sposobnost uravnovešati levo in desno polovico – logično razmišljanje in intuicijo. V sodobnem času vlada porodnemu sistemu tehnokratski model, ki človeka dojema kot stroj. V njem je prisotnega veliko strahu in zaradi tega se osebje preveč drži napisanega, tistega, kar je v knjigi. Kadar naša etika presega to, kar je napisano v knjigah, upoštevamo to, kar nam govori naša etika. Poroda se bojimo zato, ker smo se preveč ujeli v patriarhalni, medicinski model oskrbe, ki poudarja linearno razmišljanje. Babištvo pa je uravnovešeno, uporablja tudi intuicijo, čustva. Babice sledijo holističnemu modelu, ki zagovarja enost telesa, uma in duha in definira telo kot energetsko polje, ki je v konstantni interakciji z drugimi.« 

Zdaj lažje razumemo, zakaj so (bile) babice preganjane, kajne? Ponekod so preganjane še danes. In kjer niso, so pod drobnogledom. Čeprav bi bilo morda bolj modro drobnogled usmeriti kam drugam …

Žensko sestrstvo lahko obudi starodavne ženske veščine. slika: Jesse Wolf Hardin

Žensko sestrstvo lahko obudi starodavne ženske veščine. slika: Jesse Wolf Hardin

Ženske si želimo v svoje delo vložiti več Duše, biti pri stvari s srcem, navdihom. Kajti privlači nas holistični pristopk čemurkoli. V sebi močneje občutimo potrebo po celostnosti kot moški – kot je povedala Carol, naš corpus callosum, povezava med možganskima polovicama, je močnejši, torej je močnejša tudi vez med našim razumom in našo intuicijo. Ženske nas zato bolj boli, kadar moramo biti hladne, uradne in kadar moramo ignorirati šepet našega srca, ker naše delovno mesto tega, kar želimo storiti, ne vključuje.

Ženske čutimo (kot seveda tudi nekateri moški!) in ta empatija, sočutje nam včasih ne dovoljuje, da bi se držale pravil, ki so okostenela, ki nikomur več ne služijo in so preživela, a se jih še kar držimo, ker smo pač preleni za spremembo ali pa se je bojimo. In ženske nato ustvarimo nove poklice – na prime poklic doule – ki kompenzirajo pomanjkljivosti trenutnega sistema in vanj vnašajo več celostnosti, več ljubeznivosti. Ti poklici v resnici niso nič novega – povzemajo izgubljene lastnosti poklicev, ki so že obstajali in še zmeraj obstajajo, ampak so iz takšnih in drugačnih razlogov na poti od svojega nastanka do danes izgubili nekatere svoje temeljne prvine.

Ženske lahko ponovno odkrijemo "čarovniški" vidik ženskih poklicev. In tako pomagamo mladim generacijam h globljem razumevanju ženskosti.

Ženske lahko ponovno odkrijemo “čarovniški” vidik ženskih poklicev. In tako pomagamo mladim generacijam h globljem razumevanju ženskosti. slika: Jesse Wolf Hardin

5.5. 2014, na mednarodni dan babic in letos tudi dan astrološkega sezonskega praznika Beltane (praznika plodnosti, moči Sonca in sončne polovice leta), smo se zbrali pred slovenskimi porodnišnicami podporniki druščine Beli nagelj in babicam predali pismo, v katerem je med drugim pisalo tudi:

“Želimo si, da bi se obnovila samostojna in neodvisna narava babiškega poklica, ki bi omogočila transformacije družbenega odnosa do poroda, do ženskega telesa, do materinstva, do odnosa med starši in otroci, do poroda kot življenjskega prehoda…

Ženske lahko s ponovnim zavzetjem svojih zdravilskih lastnosti ozdravimo mnoge vidike družbe. Čas pa je tudi, da o tem učimo dekleta in mlade ženske.

Mladim ženskam s tem pomagamo razumeti naš ženski cikel in naše potrebe, ki se med ciklom spreminjajo. Na ta način jim pomagamo, da do svojega cikla razvijejo pozitiven odnos in da se ne počutijo “zahtevne” ali “čudaške”, ker upoštevajo svoje ciklične potrebe. Ko jim predstavimo zdravilske aspekte ženskih poklicev, jim pomagamo odpreti obzorje in jim pokažemo, da so njihove potrebe po spremembah ali pa drugačnem pristopu v poklicu, ki si ga želijo normalne in da ni z njimi nič narobe, še več, so znamenja prebujene ženskosti. Ko deklicam podarimo takšno samozavest, zavedanje, da sledijo sebi in da je to v redu, jim damo neprecenljivo darilo. Le kaj bi lahko bilo bolj dragoceno kot do, da jih ubranimo pred občutki čudaškosti, nesprejetosti in omalovaževanja? Podarimo dekletom zdravo ženskost.

Ana Drevenšek

Kako ti doživljaš zdravilske ženske poklice? Se vidiš v takšnem poklicu? Pogrešaš te aspekte v svojem trenutnem poklicu? Imaš idejo, kako bi lahko zdravilski, šamanistični aspekt integrirala v svoj trenutni poklic? Zapiši v komentar in nas razsvetli!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!

 

Meditacija za prazno Luno: Vpliv patriarhata na psihologijo ženske

prazna luna1

Ne dovoli, da bi patriarhat preprečil tvojo edinstveno individuacijo.

Danes bo ob 8.16 nastopila prazna Luna. Ob 8.05 pa Sončev mrk. Že od 23. aprila naprej pa plavamo v vrtincu energij velikega križa, ko so si štirje mogočni planeti Jupiter, Uran, Mars in Pluton nasproti, ustvarjajoč križ iz 2 opozicij in 4 kvadratov, močnih aspektov prečiščevanja in transformacije.

Sončni mrk je posebna prazna Luna. Zgodi se, ko je Luna točno med Zemljo in Soncem. Sonce, počelo svetlobe in oživljenja, se v tem trenutku popolnoma zlije s skrivnostno, mistično temo Lune. Luna blokira svetlobo Sonca. V tem trenutku navidezne teme se duhovnost in duša na novo združita, začenjajoč nov spiralni cikel naše rasti.

Vsi mrki nakazujejo spremembo; Sončni mrk pomeni začetke in se ponavadi manifestira kot dogodek v zunanjem svetu. Ob Sončnih mrkih: začnemo nekaj novega, sami sebi damo obljubo, se nečemu predamo, nekaj objavimo, se predstavimo, pojavimo, naredimo načrt, izberemo dogodke, sklenemo odločitve, se odzovemu izzivu, se potrudimo, spremenimo, zorimo, se lotimo večjih izzivov, potujemo z večjo hitrostjo, se počutimo nemirni, pod pritiskom rokov in naraščanjem čustev, doživljamo krizo in smo hkrati navdušeni. 

Sončni mrk

Sončni mrk

Zakaj doživljamo krizo, hkrati pa smo navdušene; smo pod pritiskom, a hkrati naraščajo čustva? Ker je to čas prazne Lune, čas umika, tišine, časa, ko se je potrebno zavedati, da beseda ustvarja dualnost in da je naš izvorni dom Tišina, ki je Eno, ki je Praznina … In iz te tišine se prerodimo nove, sveže, negujoč novo energijo, ki se podaja na svoj življenjski cikel do naslednje prazne Lune …

Veliki križ aprila 2014

Veliki križ, ki se je poravnal v svojo veličastno razporeditev 23. aprila, leži v kardinalnih znamenjih (Oven, Tehtnica, Kozorog in Rak), ki predstavljajo 4 smeri neba, sezonsko kolo leta. Veliki križ nam zato prinaša preobrazbe temeljev našega življenja. Veliki križ je izjemno dinamičen, kot vulkan, pripravljen, da izbruhne. V njem energija kipi in se vrtinči in obupano išče izhod. Obdobje velikega križa je čas, ko se lahko zapletemo v lastno bolečino in subjektivno izkušanje krivice, vendar je lekcije te veličastne postavitve globlja. Napačne so namreč tako pogoste interpretacije večine astrologov vseh časov, ki astrološke postavitve, planete in aspekte delijo na pozitivne in negativne, dobronamerne in zlonamerne. Nobena astrološka postavitev ne more biti škodljiva. Vse, kar se dogaja v vesolju, se dogaja zato, da bi mi skozi te procese rasli, širili in poglabljali svoje zavedanje in spoznavali duhovne resnice. Res je, takšne postavitve, kot so veliki križ, lahko privabijo na površje negativna občutja, vso potlačeno energijo raznih pozabljenih bolečin. Vendar je to več kot dobrodošel proces, saj nas očiščuje naših subjektivnih projekcij in nam omogoča, da bolj zrelo in z izostrenimi instinkti stopimo v življenje. Veliki križ bo v nas generiral ogromno energije, ki se bo vrtinčila v naših dušah in iskala izhod. Naša odločitev je, ali nas bo ta energija zlomila, ali pa jo bomo uporabile za zmago nad notranjimi destruktivnimi silami in spoprijateljitev z notranjimi pomočniki. Vsaka vojna – metaforična ali resnična – nosi v sebi hrepenenje po preobrazbi, po miru. Vsaka smrt nosi v sebi potencial prerojenja. Neznano neizogibno vzbudi strah in tesnobo in zato je to čas, ko je neizmernega pomena prizemljevanje, molitev, meditacija, kvaliteten spanec in zdrava prehrana, ki poskrbijo zato, da se z izzivi soočimo z odprtim in pogumnim srcem.

Astrologinja Cinzia Meneghello nam odlično razjasni, kaj je resnična, duhovna lekcija velikega križna onkraj klasičnega astrološkega pesimizma“Da, Mars v Tehtnici v opoziciji z Uranom v Ovnu nas lahko naredi bolj jezne in nam v življenje prinese “nasilne opozicije”. Toda lahko nam pokaže tudi nekaj večjega: da se je možno boriti nazaj z orožjem spokojne odpornosti in ustvarjalne iznajdljivosti. Lahko nas vzpodbudi, da najdemo alternativne načine za soočanje s težavami. Lahko nam pokaže, kako osvoboditi svoje zaznave, ko nepričakovano potrka na naša vrata. Mars v opoziciji z Uranom lahko izzove naše svobode, da bi se lahko potopili globoko v naše duše in znotraj sebe našli resničnejšo svobodo. In da, Jupiter v Raku v opoziciji s Plutonom v Kozorogu ni ravno najlažji tranzit… In vendar nas optimizem (Jupiter) nasproti transformaciji (Pluton) lahko nauči nekaj globljega. Ne gre se za to, da bi bili pesimistični. Ne gre se zato, da bi se krčevito bojevali proti spremembi. Višji pomen, ki ga vsebuje takšen aspekt, je zaobjeti našo lastno “malo smrt” in dovoliti odkritje skritih potencialov. Štirje planeti  – Mars, Jupiter, Pluton in Uran – ki so med seboj v kvadratih na 13 stopinjah, bodo vsekakor prinesli izzive, bodisi v naših osebnih živjlenjih ali v manj osebnih zadevah okrog nas.  In vendar bi moral biti ta veliki križ odskočna deska za soočanje s temo, ki je morda še nismo sprejeli, temo, ki lahko prebudi globlje razumevanje naše vrednosti in nesebičnih vrednot. Biti v sozvočju s križem pomeni biti v sozvočju s tem protislovjem. Ključna beseda tega križa je “zaupanje, opiranje” – na višje ideale, višjo moč, na tisto, kar je nespremenljivo, onkraj nenehnih sprememb življenja.  Mars lahko prebudi odkritje notranjega bojevnika, ki nam lahko da moč in razjasnitev, zaščito in samozavest. Mrk lahko osvetli težave, ki smo se jim predolgo izmikali. Razkrije nam lahko notranjo luč, na katero smo pozabili, skrivnosti in resnice. Pluton lahko prinese konce, pa tudi priložnosti, da ponovno odkrijemo našo notranjo moč in novo, učinkovitejšo vizijo. Veliki križ lahko prinese izzive, vendar lahko prinese tudi luč, ki osvetli naš višji jaz, spominjajoč nas, naj se opremo na nekaj višjega, ko vse ostalo odpove.”   

Ženski arhetipi, ženske psihične iniciacije – prekinitev vpliva patriarhata na naše psihično življenje

Ženska najgloblja intuicija prebiva v jajčnikih in maternici. slika: Meinrad Craighead

Ženska najgloblja intuicija prebiva v jajčnikih in maternici.
slika: Meinrad Craighead

Sodobna ženska psiha doživlja v svojem razvoju specifične iniciacije, ki so tako posebne in drugačne od moških. Cilj vseh je, da nas ponovno povežejo z intuicijo, instinkti in našo divjo naravo ter da onemogočijo destruktven vpliv negativnih psihičnih figur (poosebljenih aspektov psihe).

O teh ženskih iniciacijah piše Clarissa Pinkola Estés v svoji knjigi Ženske, ki tečejo z volkovi. Za najglobljo, izvorno žensko naravo je skovala ime Divja ženska. Vsi procesi, ki se dogajajo v ženski psihi, stremijo k združenju in harmoničnem bivanju z Divjo žensko.

Clarissa opisuje žensko kot sprva naivno in lahkoverno. Naivna je, ker ni v stiku s svojo intuicijo, svojimi instinkti, ki bi jo opozarjali na morebitne nevarnosti oziroma na situacije, ki so nekaj drugega kot tisto, kar izgledajo, da so. Prva ženska iniciacija je padec v nemilost kruti psihični ali resnični figuri, ki se je rešimo tako, da prisluhnemo svoji intuiciji, ki nas reši iz nastale godlje. Tako smo iniciirane v instinkt, ki ga ne izgubimo več in zrelejše smo, ker smo spoznale, da stvari niso vedno takšne, kakršne so na videz.

Ena izmed iniciacij ženske je tudi pokončati oziroma ukrotiti notranjega uničevalca. To je črni animus (moški v ženski), ki se napaja z vrednotami in pritiski družine in širše družbe. To je neukročen animus, ker ga ne nadzoruje notranja divja ženska, temveč zunanji vplivi. Ta animus je destruktiven, žensko navznoter uničuje tako, da ji jemlje pogum, samozavest, mrtviči ideje, navdušenje in kreativno energijo, jo ponižuje in ji govori, da je nepomembna. Naloga ženske je, da prepozna tega notranjega uničevalca ter ga ukroti – postati mora služabnik Divje ženske, ki ga vodi in nadzoruje in ne več služabnik vrednot družine in družbe. Torej, postati mora služabnik ženske same in ne več zunanjih figur.

Boginja Diana/Artemida. Boginja lova, Lune in deviške spolnosti.  Device (virgo, virgen, virgin) so se imenovale starodavne Lunine svečenice. Beseda devica je imela prizvok ženske, ki je neporočena, ki ne pripada moškemu, ženske, ki je ena v sebi. Beseda virgin izhaja iz latinskega korena, ki pomeni moč, silo in veščino in ki se je kasneje razvil tudi v besedo za moškost: virilnost.  Ištar, Diana, Astarte, Izis so bile device, kar se ni nanašalo na spolno čistost, temveč na spolno neodvisnost.  Vsi veliki kulturni heroji preteklosti naj bi se rodili iz deviških mater: Marduk, Gilgameš, Buddha, Oziris, Dioniz, Džinkis Khan, Jesus. Vsi so bili potrjeni sinovi Velike Matere, Izvorne. Njihova zemeljska moč je izhajala od Nje. Ko so Judje uporabljali to besedo in njeno aramejsko obliko, je pomenila "dekle", "mlado žensko", brez prizvoka spolne čistosti.  Kasneje pa krščanski prevajalci niso mogli dojeti Device Marije kot spolno neodvisne, zato so pomen device spreobrnili v spolno čisto, nedotaknjeno.

Boginja Diana/Artemida. Boginja lova, Lune in deviške spolnosti.
Device (virgo, virgen, virgin) so se imenovale starodavne Lunine svečenice.
Beseda devica je imela prizvok ženske, ki je neporočena, ki ne pripada moškemu, ženske, ki je ena v sebi.
Beseda virgin izhaja iz latinskega korena, ki pomeni moč, silo in veščino in ki se je kasneje razvil tudi v besedo za moškost: virilnost.
Ištar, Diana, Astarte, Izis so bile device, kar se ni nanašalo na spolno čistost, temveč na spolno neodvisnost.
Vsi veliki kulturni heroji preteklosti naj bi se rodili iz deviških mater: Marduk, Gilgameš, Buddha, Oziris, Dioniz, Džinkis Khan, Jesus. Vsi so bili potrjeni sinovi Velike Matere, Izvorne. Njihova zemeljska moč je izhajala od Nje.
Ko so Judje uporabljali to besedo in njeno aramejsko obliko, je pomenila “dekle”, “mlado žensko”, brez prizvoka spolne čistosti.
Kasneje pa krščanski prevajalci niso mogli dojeti Device Marije kot spolno neodvisne, zato so pomen device spreobrnili v spolno čisto, nedotaknjenoKot vidimo, je

Kot vidimo, je poglaviten motiv ženskih iniciacij osvoboditi se velike nevarnosti tako, da se ponovno povežemo s svojo instinktivno naravo. A od kod se je sploh vzela ta tako velika ranljivost žensk? Ali je res naravna, prirojena? Ali pa je morda posledica eone starega patriarhalnega potlačevanja žensk?

Boginja Diana/Artemida je le ena od Boginj, ki so morda ključ za razumevanje izvorne ženskosti. Diana je boginja lova, Lune in deviške spolnosti. Vendar je beseda devica v antičnih časih pomenila nekaj popolnoma drugega kot danes. Ni pomenila spolno “čiste” – nedotaknjene ženske, temveč žensko, ki je spolno neodvisna, ki ne pripada moškemu. Precej drugačna paradigma, kajne?

Izvorna ženskost, kot so jo poznali v davnih matriarhalnih časih, je bila neustrašna ženskost, ki ni bila nikoli naivna, saj ji je bila instinktivnost položena v zibko.

Izvorna ženskost je bila divja od rojstva dalje in nikoli v življenju ženske se ni toliko izgubila, da bi se morala ženska skozi notranje psihološke iniciacije zopet prebiti do nje. Zakaj? Ker ni bilo destruktivnih vplivov zunanjosti, ki bi njen animus napajale s sovražnostjo.

Zdrava družba ne oporeka naravni divji ženskosti in je ne moti šamanska, meditativna plat ženske duše. Zdrava družba je pravzaprav zelo srečna, da vsebuje tudi ženske, ta čudovita bitja, ki imajo lahek dostop do globljih izvirov védenja in ki skozi svoje mesečne krvavitve prinašajo vizije za celotno skupnost.

Boginja Ištar

Boginja Ištar

“Starešine pravijo, da morajo moški gledati na ženske s svetostjo. Moški nikoli ne bi smel ponižati žensko ali jo na drug način osramotiti. Ko imamo probleme, bi se morali obrniti na žensko za nasvet. Odprto bi morali deliti z njimi naše težave. Ženska razmišlja intuitivno. Dostop ima do drugega sistema znanja, ki ga razvije malo moških. Pomaga nam lahko razumeti. Z njo moramo ravnati dobro.” Indijanska modrost

Zdrava družba vzpodbuja to naravno “norost” ženske, njeno Divjost in neukročenost, njeno divje ustvarjanje in modro rojevanje, modro spremljanje k smrti, ples s cikli življenja.

In ko je bila družba še zdrava, ženske niso doživljaje iniciacij, ki jih opisuje Clarissa.

Nato pa je družba zbolela in začela zaničevati žensko. In sodobna ženska mora zaradi posledic tega zaničevanja, preden se sploh lahko loti uresničevanja svojih sanj in tistega “nekaj več”, preiti skozi notranje iniciacije, ki jo odrešijo ponotranjenih uničevalcev, ki so pravzaprav ponotranjeni glasovi, podaljški ženskosti nenaklonjenih zunanjih figur – družine, družbe, sistema.

“Kot gozdna steza, ki vse bolj bledi, dokler nazadnje ne izgine v nič, se tradicionalna psihološka teorija izteče, ne da bi utegnila zajeti ustvarjalno, nadarjeno, globoko žensko. Tradicionalna psihologija pogosto zamolči ali pa zelo skopari z globljimi stvarmi, pomembnimi za ženske: ne govori o arhetipskem, intuitivnem, spolnem in cikličnem, o obdobjih žensk, o ženskem načinu dojemanja in delovanja, o ženskem vedenju, njenem ustvarjalnem ognju.” Clarissa Pinkola Estés

“Močan moški lahko shaja z močno žensko. Šibak moški bo rekel, da je nespodobna.”

Sodobne ženske moramo najti svojo izvorno Divjost, dva milijona staro žensko, ki živi v naših jajčnikih in nas vodi skozi naše instinkte. A da pridemo do tja, nas bo pogosto čakalo prečiščevanje notranjih vsebin, predvsem krotenje tistih destruktivnih, ki so si zahrbtno utrle pot v naše duše, ko nismo bile pozorne ali pa smo bile preveč ranljive in nežne, da bi jih prepoznale.

In prav to čiščenje nas prav lahko doleti med zloglasnim Velikim Križem. Zato, ker smo ta križ

ponotranjile.

Spomnimo se – uničevalski animus je ponotranjen glas proti našemu bistvu nastrojene zunanjosti. Sedaj je ponotranjen! Doživljamo ga kot del sebe, kot svoj notranji glas! In zato se mu podrejamo in ga ubogamo. On pa nas uničuje. Čas je, da ga ukrotimo. Čaka nas torej

notranja bitka.

Kadar se znajdemo v destruktivnih odnosih z destruktivnimi osebami, v izčrpavajočih situacijah, ki pijejo našo življenjsko strast, se spomnimo, da je vse skupaj po vsej verjetnosti

projekcija in manifestacija našega lastnega neukročenega uničevalskega animusa.

In da ga moramo najprej ukrotiti v sebi in potem bodo odpadle vse negativne zunanje okoliščine. Kadar se torej zalotimo v obtoževanju drugih, v občutkih zamere, jeze do drugih, kadar krivimo druge (kar se med velikim križem prav lahko zgodi), se spomnimo na notranji animus in najprej ukrotimo njega. Kajti on privlači zunanje situacije, ki so mu podobne. In nato bomo svobodne.

Ana Drevenšek

Kako ti doživljaš notranjega uničevalca? Notranje iniciacije v instinktivnost? Kako si doživela te prehode? Kako si se prebudila svoji intuiciji? Kako si začela videti resnično naravo stvari in se nisi več pustila prevarati izgledu?  Kako doživljaš avtentično, izvorno ženskost? Kaj je zate Divja ženska? Zapiši v komentar in nas razsvetli!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!