Narava obreda

Obred je srečanje s specifičnim namenom, z več koraki, ki si sledijo, da nas popeljejo na naš cilj. Vsak obredni element je pomemben, saj opravlja ključno funckijo v obrednem potovanju.

Obred je srečanje s specifičnim namenom, z več koraki, ki si sledijo, da nas popeljejo na naš cilj. Vsak obredni element je pomemben, saj opravlja ključno funckijo v obrednem potovanju.

V Rdečem Šotoru srečanja najpogosteje potekajo v obliki obreda (pogosto jih imenujem “obredno-meditativne delavnice”) in zato to stran namenjam razlagi narave obreda in nekaj napotkov za to, kako se pripraviti na obred. 

Dandanes smo namreč v veliki meri pozabili modrost obreda. Skozi obrede v Rdečem Šotoru sem opazila, da nam obred včasih predstavlja izziv, saj se razlikuje od običajnega srečanja ali druženja med ženskami. Da pa bi skupinski obred zares lahko bil izpolnjujoča izkušnja za vse udeleženke ter da bi resnično uresničile namen obreda, moramo biti udeleženke predane obredu, ustvariti skupinski um (več o tem v nadaljevanju) ter gojiti dvojno zavedanje in prisotnost – prisotnost v krogu, ki ga ves čas podpiramo in vzdržujemo s svojim energetskim doprinosom, ter prisotnost navznoter, zavedanje svojih občutkov in odzivov, da smo čim bolj zavestne in dopustimo, da ima obred na nas največji možen učinek.

Obred je cikel simbolnih dejanj, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo, da prebudijo globlje dele psihe in povzročijo notranjo transformacijo.

Obred je cikel simbolnih dejanj, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo, da prebudijo globlje dele psihe in povzročijo notranjo transformacijo.

Kaj je obred?

Najpomembnejši aspekt obreda je, da ima jasno določen in izražen namen, ter da ima transformativno ali alkemijsko naravo, kar pomeni, da se na obredu ne zanašamo le na um, misli in besedno izražanje, temveč da upoštevamo tudi druge dele psihe in jih vključimo v izkušnjo. Predvsem posvečamo pozornost nezavednemu, kjer se dogajajo resnično globoke transformacije, ki se na nivoju zavestnega uma ne morejo zgoditi. Nezavedno govori v jeziku simbolov (kot na primer v sanjah), preko čustev in občutkov. Zato se obred osredotoča na simbolna dejanja, predmete in besede, da komunicira z nezavednim in ga stimulira. Če ne bi bilo teh simbolnih dejanj, nezavedno ne bi bilo stimulirano v tolikšni meri in tako učinkovito in obred ne bi imel preobrazbenega učinka na nas.

Obred je posoda. Alkemijska posoda. Torej posoda, kjer se dogajajo transformacije. Obred navadno druženje med ljudmi dvigne na novo raven – ne delujemo več zgolj na ravni budne zavesti in linearnega, logičnega razmišljanja, temveč odpremo tudi globlje dele sebe. Z drugimi ne komuniciramo zgolj besedno in linearno, temveč skozi simbole, občutja in skupno doživetje. Poglaviten cilj obreda je, da smo po njem spremenjene. Da obudimo nov del sebe, ki ga želimo v življenju. Namen obreda je prebuditi speče sile, ki spijo globoko v nas – zato, ker je čas, da so prisotne v naših življenjih. Priklicujemo jih z načini, ki jih te sile razumejo in na katere se odzivajo – s simboli, gibom, dihom, meditacijo, obrednimi dejanji, ki imajo globoko simboliko, čeprav se umu zdijo nesmiselni. Zato gremo na obred sproščene, osrediščene v sebi in prav nič se ne obremenjujemo s formalnostmi, vljudnostjo, vljudnostnimi pogovori, obremenjevanjem s tem, kako te vidijo druge, kaj si o tebi mislijo druge… Vse si želimo globoke izkušnje! To lahko dosežemo preprosto tako, da se tej energiji povsem predamo.

Obredno vzdušje je meditativno in magično. Obudimo tisti otroški del sebe, ki zna videti višji smisel v vsakdanjem in brati sporočila v običajnem.

Obredno vzdušje je meditativno in magično. Obudimo tisti otroški del sebe, ki zna videti višji smisel v vsakdanjem in brati sporočila v običajnem.

Kako se pripraviti na obred? 

Ker je obred meditativno srečanje in ker kontaktira globlje dele naše psihe, morajo biti naše psihe pripravljene na obredni postopek. Vse plasti, ki se skozi vsakdan in vsakdanje obveznosti/opravila naberejo na površini naše zavesti, se morajo umakniti, da dobijo nezavedne vsebine psihični prostor, kjer se lahko izražajo. 

Osnovna lastnost obreda je, da je to zavestno srečanje, ki ga vodi naša zavestna, usmerjena namera. Zato je priporočljivo, da se kakšen dan pred obredom zavemo, da se bomo kmalu odpravile na obred in razmišljamo o njem. Razmišljamo o namenu obreda, o tem,  kaj pomeni nam osebno, kakšen odnos imamo do teme obreda. Z osredotočanjem zavesti na obred svojemu celotnemu bitju sporočimo, da se bo zgodilo nekaj posebnega in naša celotna psiha se lahko uskladi s prihajajočim obredom. 

Prav tako je priporočljivo, da se na dan obreda umirjamo, si na primer privoščimo kopel ali se stuširamo z zavestnim namenom očistiti naše misli in čustva bremen in sprostiti se za prihajajoči obred. Poskušamo se izogniti gneči, tesnobnim situacijam in konfliktom. Del dneva pred obredom lahko posvetimo ozaveščanju vzorcev in lekcij situacij, ki se nam trenutno vršijo ali ki nas trenutno bremenijo ali se na druge načine psihično očiščujemo, da je naša psiha čim manj obremenjena ob prihodu na obred.

Na obredu doživljamo svojo osebno preobrazbo, ki je samo naša, hkrati pa s svojo prisotnostjo in energetskim doprinosom so-gradimo krog in podpiramo obred in soustvarjamo izkušnjo za vse. Obred je hkrati individualni in skupinsko dejanje.

Na obredu doživljamo svojo osebno preobrazbo, ki je samo naša, hkrati pa s svojo prisotnostjo in energetskim doprinosom so-gradimo krog in podpiramo obred in soustvarjamo izkušnjo za vse. Obred je hkrati individualno in skupinsko dejanje.

Kadar izkusimo močen pretres ali dogodek, ki nas močno zaznamuje in zaradi katerega se ne moremo umiriti in osrediniti, je morda bolje, da se obreda ne udeležimo, saj ne bi mogle biti prisotne skozi proces in od njega ne bi mogle toliko dobiti, prav tako pa bi lahko motile energetsko integriteto kroga. Če želimo iti na obred in čutimo, da bi nam obred lahko pomagal pri razčiščevanju močnih občutij, se lahko posvetujemo z osebo, ki vodi obred, jo opozorimo na svoje stanje. Vodja obreda lahko potem upošteva naše stanje in potrebe

Na samem obredu:

  • ostajamo osredotočene, osrediščene in prisotne,
  • prispevamo svojo energijo, ko je potrebna,
  • sledimo navodilom, ki nam jih podaja vodja obreda,
  • spoštujemo usmeritve in smernice glede varnosti,
  • se izogibamo klepetu in stranskim pogovorom,
  • poskrbimo zase; med obredom redno preverjamo svoje občutke/potrebe,
  • prevzamemo odgovornost za svojo izkušnjo,
  • spoštujemo energetsko integriteto kroga, jo pomagamo vzdrževati in je ne rušimo.

Na obredu upoštevamo druge udeleženke in se zavedamo, da smo soustvarjalke obrednega kroga in potovanja in imamo zato odgovornost do obreda in do drugih udeleženk. Skupaj soustvarjamo globoko izkušnjo, ki si je želimo vse. Hkrati se vsaka udeleženka na obredno popotovanje odzove s svojim osebnim ozadjem, ki izzove specifično preobrazbo. Vseeno pa je pomembno, da se osredotočamo na ustvarjanje skupinske zavesti. Skupinska zavest je posoda obreda, podlaga, na kateri zgradimo naše potovanje. Če je podlaga, posoda obreda krhka in nestabilna, se potovanje poruši ali ne more doseči zaželjenih globin ali pa gre v nezaželjeno smer.

Celovita ženskost, ki jo izkusimo, ko dopustimo, da naš menstrualni cikel v celoti deluje na nas, ne vključuje samo uma, inteligence in kognitivnih sposobnosti, temveč tudi druga stanja zavesti, komuniciranje z drugimi svetovi in drugimi deli sebe. Menstrualna krvavitev, najbolj spregledan del menstrualnega cikla, nosi modrosti zavesti v transu, zavesti na prehodnem območju, ki je potrebna za ritual.

Celovita ženskost, ki jo izkusimo, ko dopustimo, da naš menstrualni cikel v celoti deluje na nas, ne vključuje samo uma, inteligence in kognitivnih sposobnosti, temveč tudi druga stanja zavesti, komuniciranje z drugimi svetovi in drugimi deli sebe. Menstrualna krvavitev, najbolj spregledan del menstrualnega cikla, nosi modrosti zavesti v transu, zavesti na prehodnem območju, ki je potrebna za ritual.

Obred kot manifestacija matriarhalne zavesti, temne ženskosti, menstrualne modrosti

“Ženska je polni krog. V njej je moč ustvarjanja, negovanja in preobrazbe.” Diane Mariechild

Ženska je polni krog. V preteklosti so svečenice gojile to celovito ženskost, zaradi česar so bile pogosto označene za grešnice (kot na primer Marija Magdalena in druge egiptovske Izidine svečenice, ki so jih patriarhalni Judje označili za grešnice), saj niso utelešale le nežnih, materinskih energij, temveč tudi energije mogočne, spolno uresničene ženskosti in obraza ženskosti, ki uničuje, zaključuje cikle. V sodobnem času smo ženske večinoma razdeljene v dve skrajnosti: v pretirano materinskost, ki se odreka sebi, ali pa v pretirano feministično borbenost, zaradi katere zadušimo svojo božansko žensko energijo. 

Naš menstrualni cikel je ženski življenjski cikel v malem in skozi zavestno in neobsojajoče sprejemanje vseh njegovih energij se učimo o celoviti ženskosti, ki vključuje tako oster intelekt deviške mladostne energije, ljubečo nesebično predanost matere in magično moč in sposobnost uvida modre ženske. 

hekata

Boginja Hekata, ki je Boginja podzemlja (nezavednega/sence) in magije, je bila starodavna zaščitnica, Boginja Mati in Boginja življenja in smrti, nato pa jo je srednjeveška Cerkev demonizirala in iz nje ustvarila strašljivo in nevarno podobo. S tem je v ženske (in moške, verjetno še bolj) ukoreninila strah pred drugačnimi stanji zavesti, pred stikom s svojo senco in močmi nezavednega.

Obredno, magično stanje zavesti modre ženske, ki presega vsakdanje stanje zavesti, se moramo ženske naučiti ponovno spoštovati in ga gojiti. Včasih se ga celo bojimo, saj smo bile skozi zgodovino naučene, da je to stanje zavesti nevarno in hudičevo.

Obred pomeni za žensko stik s svojo celovito ženskostjo, s svojo celovitostjo. Obred je ena od manifestacij celovite ženskosti. Če tako doživljamo obred, je obred dejanje opolnomočenja ženskosti in potovanje samospoznavanja sebe kot utelešenja Boginje, božanske Ženske

Spodnja pesem Aleistra Crowley-ya, posvečena Boginji Kali, govori o moči temne ženskosti, ki ji pripada tudi obred. Temna ne pomeni zla. Tema pomeni ciklični umik in mirovanje, smrt kot poreobrazbo, ki jo omogoča tudi obred. 

Samo z energijo in trudom
lahko človek doseže večni spokoj
razgradi obupano slo življenja
neskončne agonije in vneme.
Tako, o moja Kali, častim
zlato skrivnost tvojega templja!

 Smrt zaradi univerzalne sile
pomeni nemočnemu univerzumu Rojstvo.
Sprejmem silovito pot,
Priklicujem vseobsegajoče prekletstvo.
Onkraj ležita blagoslov in mir,
Ko izničim Jaz.

 Zato, o sveta mati, škripaj
z zobmi po mojem voljnem mesu!
Naj tvoja veriga iz lobanj udarja divjo glasbo!
Spraskaj moje naročje sveže!
Sri Maharani! Potegni moj dih
v votla pljuča smrti!

 Ni nobene svetlobe, niti gibanja.
Ni mase, niti zvoka.
Spokojno, v temnem srcu oceana,
me priveži k tlom in me drži utopljenega,
v Tvoji maternici, v Tvojih mislih,
kjer ni ničesar,
kjer ni ničesar!

 Aleister Crowley

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s