Mesečni krogi za ženske

Obred je srečanje s specifičnim namenom, z več koraki, ki si sledijo, da nas popeljejo na naš cilj. Vsak obredni element je pomemben, saj opravlja ključno funckijo v obrednem potovanju.

Mesečni ženski krogi bodo imeli pridih obrednosti. Obred je srečanje s specifičnim namenom, z več koraki, ki si sledijo, da nas popeljejo na naš cilj. Vsak obredni element je pomemben, saj opravlja ključno funckijo v obrednem potovanju.

Kje: Štihova ulica 5, Ljubljana, Župančičeva jama (NE vhod v stanovanjski blok, temveč vhod zraven, v izložbi je napis MICELIJ)

Od februarja dalje mesečni krogi za ženske potekajo ob torkih tudi v KRŠKEM. Več informacij TUKAJ

Prispevek: 10 €

Od septembra 2016 potekajo mesečni krogi v Ljubljani OB SREDAH: naslednji krog: 19. julij 2017 (Ljubljana)

V primeru več terminov, se prijavi na termin, ki vam časovno bolj ustreza. Ko bo eden od terminov zapolnjen, bo prost samo še drugi do zapolnitve mest. 

Prijava: Prijaviš se tako, da nakažeš plačilo 10 eur na račun društva Rdeči šotor ter me o tem obvestiš na mail ana@rdecisotor.com :

Društvo Rdeči šotor
Novi trg 1
1000 Ljubljana
TRR: IBAN SI56 6100 0000 7789 641 (DELAVSKA HRANILNICA d.d. LJUBLJANA)
namen plačila: Mesečni ženski krog + mesec (januarja dopišeš januar itd)
koda namena: OTHR 

Vprašanja na mail ali na 070760868 

Število udeleženk je zaradi ustvarjanja varnega prostora, kjer ima vsaka dovolj možnosti za delitev, omejeno. Ženski krog je primeren za ženske vseh starosti (od prve menstruacije naprej). 

V primeru, da ugotovite, da se kroga, na katerega ste se že prijavile, ne boste mogle udeležiti, prosim sporočite, saj se tako sprosti mesto za druge. Tudi, če imate namen prihajati vsak mesec, se prosim prijavite za vsak krog posebej, zaradi organizacije. 
 
Krog začnemo ob 18.00, zbiramo pa se že prej, da skupaj pripravimo prostor (po želji). Vsaka lahko prinese tudi kak predmet, ki ga želi položiti na sredino, na oltar. Prinesete lahko tudi svoje blazine, odeje, karkoli, da se počutite udobneje.
Krogi bodo pogovorni, s pridihom obrednosti za povezanost, vsakič pa se bomo dotaknile v naprej določene teme. 
19. julij 2017: ARHETIP AMAZONKA
Obdobje Amazonke je obdobje, ko se začne premenopavzni proces, ki ponavadi traja 4-6 let pred dokončnim zaključkom menstrualnega cikla (za vstop v menopavzo šteje čas po vsaj enem letu brez menstrualnih ciklov). Predmenopavzno obdobje zaznamujejo velike hormonske spremembe, ki s seboj prinesejo tudi notranji vihar. Namen predmenopavznih let je odtegnitev od materinske vloge in obnovitev osrediščenosti nase iz obdobja Dekleta. Amazonka je čas porivanja “mladičev” iz gnezda in preporod svoje lastne identitete. Menopavza namreč predstavlja Novo življenjsko obdobje, novo rojstvo, preporod. Nikakor ne pomeni konca, pa tudi ne zgolj nadgradnje že uhojene poti z modrostjo in izkušenostjo. Menopavza je nekaj veliko bolj radikalnega. Toda v družbi, ki žensko časti le kot mati in ki jo ceni le v plodnem obdobju, je pogosto težko v polnosti uresničiti radikalni potencial menopavze. Amazonka je zato arhetip bojevnice, ki odmetava s sebe omejujoče in destruktivne projekcije okolice, vloge, ki so ji določene od zunaj. Je energija, ki s silovitostjo in odločnostjo poriva od sebe vse moteče in okoli sebe ustvarja zaščiten krog, zaščitno “ograjo”. Znotraj tega varnega, intimnega psihičnega prostora, ki ga ognjevito ščiti, Amazonka prisluškuje Novemu, ki se rojeva. Prav tako prisluškuje preteklim življenjskim obdobjem in njihovim arhetipom, posluša njihove tožbe, omejitve, ki jim niso dopustile polnega razcveta, vse izdaje sebe, vse potlačitve svojega glasu za “mir” v odnosih. Amazonka obnavlja tudi njihovo dostojanstvo, vse nazaj do Hčerke. Amazonka je s Hčerko intimno povezana, saj je zaveznica Hčerkine svobode, strasti do življenja in avtonomnosti. Obnavlja te energije, da se lahko v menopavzo prerodi Nova. Amazonka za mlajše ženske, ki kronološko še nismo v obdobju Amazonke predstavlja feministično energijo. To je energijo izjemne senzitivnosti za krivičnost in ničelne tolerance do kakršne koli oblike zatiranja, neenakovrednosti/pravnosti, manipulacije, psihične/fizične/materialne zlorabe žensk. Amazonka žensko odrešuje iz zlorabljajočih situacij, ki jo odtegujejo od njenega stika s seboj in jo silijo v norost. Brezkompromisna, asertivna energija Amazonke ženski omogoči, da je ponovno gospodarica svojega psihičnega, fizičnega in materialnega prostranstva.
28. junij 2017: ARHETIP BABICA
Zaključile smo cikel svetlih arhetipov (oznaka “svetli” se navezuje na to, da so to arhetipi prve polovice življenja, ki je zaznamovana z rastjo, usmerjenostjo navzven, gradnjo, postavljanjem temeljev, učenjem, izrazito prisotnostjo v svetu, materializiranjem, itd.) in z Babico začenjam spoznavanje s temnimi arhetipi. Temni arhetipi so arhetipi, ki se nanašajo na razvojne naloge obdobja, ko je v naših življenjih v ospredju duhovni, notranji svet in ne toliko prisotnost v materialnem in vzpostavljanje sebe v odnosu do danega okolja. Babica začenja z obdobjem, ko je osebnost že ukoreninjena v prostoru in času in je materialna ustvarjalnost že doživela svoj vrhunec. V tem času postaja notranji svet izrazitejši in začne določati dogajanje v zunanjem svetu (medtem ko so v času svetlih arhetipov zunanje okoliščine določale dogajanje v življenju). To ne pomeni, da se začne obdobje umika iz družbe, prostora, časa, odnosov, temveč da se znotraj njih začne nova prisotnost, asertivnejša, odločnejša, bolj lucidna, bolj pronicljiva. Temelji, zgrajeni v času svetlih arhetipov predstavljajo osnovo, na kateri oseba gradi duhovno delo svojega življenja. To je obdobje, ki lahko veliko prispeva k razvoju družbe in sodobna materialistična družba, obsedena z mladostjo in produktivnostjo ljudem iz “obdobja temnih arhetipov” (še) ne daje dovolj priložnosti za pospeševanje evolucije človeštva. 
Arhetip Babica nasledi arhetip Matere. Ne navezuje se na žensko, ki je babica svojim vnukom, temveč na obporodno spremljevalko – babico. Arhetip Babica vsebuje dinamiko mentorstva mlajšim – v tradicionalnem babištvu se je babiško znanje prenašalo v odnosu med mojstrico in vajenko v obliki pripravništva/vajeništva. Vajenka je z mojstrico spremljala porode in se učila skozi praktično urjenje, opazovanje mojstrice pri delu in preko mojstričinih razlag izkušenj, ki sta jim bili priča. To je bilo izkušenjsko učenje in ne neživljenjsko prenašanje informacij iz osebe na osebo. Mentorstvo je dinamika, v kateri vajenka odkriva svoje sposobnosti, mojstrica le kaže pot. Sodobno učenje pa temelji na prenašanju korpusa informacij, ki jih mora oseba ponotranjiti, pri tem pa ne gre skozi nikakršen proces osebnega razvoja v poklic, za katerega se usposablja. Sodobno učenje temelji na tem, da je učenec pomanjkljiv in ne ve in treba ga je spremeniti, napolniti z informacijami, izpopolniti. Babiško mentorstvo pa pomeni biti ob človeku, ki se “rojeva” v poklic, opazovati razcvet človeka. 
Arhetip Babice vključuje čuječe sobivanje s sočlovekom, spoštljivo in ponižno, z globokim zaupanjem, da se v odnosu resnične varnosti in spoštovanja v človeku samem sproži proces zdravljenja/učenja/porajanja. Arhetip Babice je krvavo potreben v družbi, ki temelji na notranji razcepljenosti v posameznikih in razcepljenosti, ki jo vceplja kolektivno. Družbi, kjer vsi vedo, kako bi morali drugi živeti, kjer vsi mislijo, da razumejo, zakaj se sočloveku dogaja, kar se dogaja. V prevzetni družbi, ki si jemlje pravico delovati v imenu drugih (ljudi, živali, rastlin, Zemlje) brez posvetovanja z drugimi (primer: oskrunitev svete zemlje severnoameriških staroselcev zaradi izgradnje naftne napeljave in hkrati povzročanje hudih ekoloških tveganj). Medikalizacija poroda je še en primer brutalnega poseganja v povsem naraven, samo-regulatoren proces in oskrunjenje dostojanstva mame in otroka. Hkrati je razčlovečenje in uničenje dostojanstva človeka in vsega živega doseglo absurden vrhunec. Arhetip Babica prinaša globoko zaupanje v samo-regulacijske sposobnosti vsakega bitja in s svojim sočutnim, spoštljivim, ponižnim so-bivanjem pomaga tem samo-regulacijskim sposobnostim, da se prebudijo. 
Arhetip Babica se ne nanaša samo na rojevanje, ampak tudi na procese učenja, zdravljenja, celjenja, ustvarjalnosti. 
Poleg revolucionarne drže spoštljive sočutnosti, arhetip Babica v smislu življenjskega obdobja vsebuje razširitev svojega delovanja iz bolj osebne v bolj družbeno sfero. Ko se obdobje Matere izteka, se izteka obdobje, ko skrb za otroke zahteva veliko prisotnosti in fizičnega dela. Čeprav se starševska vloga seveda ne zaključi, je na voljo več psihične energije, ki jo Babica usmerja v širjenje svojega polja delovanja. To je obdobje prenašanja svojih veščin, znanja, izkušenj na naslednjo generacijo (lahko v poklicnem, akademskem smislu). Je obdobje, ko začne obdobje svetlih arhetipov obrajati sadove, ki se morajo začeti prenašati naprej. 
S kontemplacijo arhetipa Babice imamo priložnost ozaveščati revolucionarne (za našo družbo) načine človeškega sobivanja in tudi sobivanja z vsem živim in Zemljo, za vnašanje globlje zavesti o dostojanstvu vsega živega in neživega stvarstva. 
6. junij 2017: ARHETIP MATI
Na tokratnem krogu žensk se bomo pogovarjale o arhetipu Matere. Poskušale se bomo dotakniti globljih plasti tega arhetipa in ne le površinskih družbenih pomenov. Arhetip Matere ni nujno povezan z otroci. Otroci so le ena od manifestacij Matere. Če bi jih dojemale kot edino manifestacijo, bi izgubile globlje pomene Matere. Tudi matere otrokom izgubijo, če se arhetip Matere zreducira na materinstvo otrokom. Mati predstavlja matriarhalno zavest, zaokroženost v sebi, sebstvo ženske kot edina referenčna točka in definirajoča točka, torej ne oblikovanje svoje identitete šele v odnosu z nekom drugim – moškim, otroci, itd. Ta v sebi zaokrožena identiteta je zelo plodna, znotraj duše odpira vedno nove vire ustvarjalnosti, ki se porajajo sami od sebe, ne zaradi zunanjega sprožilca. Mati v tem smislu pomeni dobrohotno, ljubečo, sočutno naklonjenost do sebe, odsotnost notranjega kritika/saboterja. Odsotnost oziroma ukročenost notranjega kritika omogoča prosti ustvarjalni tok znotraj nas ter užitek v sebi in življenjskem toku. Mati torej vsebuje dobrohotnost, užitek, plodnost, ustvarjalnost. Mati pa ni le nežnost, hranljivost, blagodejnost; je tudi bojevnica. Mati Medvedka. Mati kot samo-materinjenje pomeni zaščitništvo do sebe – postavljanje mej in izločanje elementov, ki lomijo našega duha in pijejo našo življenjsko, ustvarjalno energijo. Arhetip Matere pa se seveda tudi navezuje na druge. Pri tem je pomembno ozavestiti, kam je konstruktivno usmerjati materinski odnos (npr. otroci, mentoriranci, učenci, itd.) in kam ne (partnerji, prijatelji, nadrejeni, itd.) – kajti v preteklosti je bila materinskost žensk izjemno zlorabljena za potrebe patriarhata. Zahtevana je bila vseobsegajoča materinskost, usmerjena v vse smeri, k vsem ljudem, poleg tega pa je bilo zahtevano, da je ta materinskost žrtveniška, krotka, podrejena. Arhetip Matere pa vsebuje tudi ostre reze, ki jih uteleša Boginja Kali – ne materiniti vsevprek, zaščititi svoje »otroke« pred kakršnimkoli nasiljem, boriti se za boljši svet, boriti se za družbene spremembe. Ta bojevniški aspekt Matere je še pod plastmi zemlje naše psihe in kliče po arheološkem izkopavanju. Vseh teh obrazov, funkcij in asociacij na Mater se bomo poskušale dotakniti na krogu, pa še kakšnih.
 
3. maj 2017: ARHETIP LJUBIMKA
»Kjer vlada ljubezen, ni volje do moči; kjer prevladuje moč, primanjkuje ljubezni. Ena je senca druge.« Carl Gustav Jung
Arhetip Ljubimka je morda najbolj kočljiv od vseh arhetipov – ker se dotika naše zmožnosti ljubiti, ker govori o ljubezni. Kaj pa sploh je ljubezen? Zdi se, da je to tema, o kateri je bolje ponižno molčati. Zato se bomo potrudile, da se bomo na krogu izognile visokozvenečim, ambicioznim besedam in pastem fantazije ter poskušale ostati prisotne ob sebi, svoji resničnosti.
Manj nevarno kot o ljubezni pa je govoriti o aspektih naše odnosnosti, ki ustvarjajo posodo za ljubezen – o tistem, kar simbolizira planet Venera. Odprtost našega bitja drugim bitjem, zmožnost zaupanja in predanosti, prazaupanja življenju, vera v prirojeno dobrost odnosov. Ali se naše bitje v odnosih odpira ali odteguje? Ali se odpira naše telo ali se zapira in sabotira bližino?
Kaj pa zemeljski aspekti odnosnosti – zmožnost zvestobe, predanosti, spoštovanja, dolgoročne zaveze, odločitve, skupnega načrtovanja – preseganje svoje lastne volje in želja in sprejem volje drugega v svoje življenje in na svojo pot?
In plodnost odnosov?
Ozaveščale bomo, kako Ljubimka nadgrajuje Hči, Dekle in Krvno Sestro in kaj se zgodi, ko so le-te ranjene in Ljubimki predajo nepopolno podlago. Ljubimko bomo umestile v širši kontekst našega življenja in jo raziskovale kot razvojno nalogo.
5. april 2017: ARHETIP KRVNA SESTRA
Krvna Sestra uteleša iskanje svojega mesta v svetu. Uteleša povezovanje občutka svojega notranjega jedra, naravnega sebstva s svojim mestom v svetu. Krvna Sestra je arhetip, ki je v patriarhatu izrazito prezrt in ga ženskam ni (bilo) omogočeno izživeti. To je čas med obdobjem Dekleta (vstop v puberteto) in obdobjem Ljubimke (tkanje stabilnega partnerstva). To je čas iskanja svojega Glasu v svetu – kako prevedem svojo intuicijo in stik s seboj v učinkovit obstoj v svetu, tako da sem slišana, da sem v stiku z duhom časa in da me moje bivanjem v tem času in tem prostoru izpolnjuje ter prispeva k svetu? Je čas oblikovanja družbene osveščenosti, oblikovanja naklonjenosti do določenih družbenih tematik in odločitev za posvetitev svojega psihičnega prebavljanja (vzeti v svojo psiho družbeni problem, ga prebavljati in rojevati ustvarjalne doprinose) in dela za neko skupno stvar. Je čas oblikovanja politične osveščenosti – v patriarhatu je to ženski izrazito onemogočano in prepovedano. Je čas oblikovanja samopotrditve. Je čas črpanja moči iz vezi z drugimi ženskami. Iz obdobja Dekleta naj bi se nadaljeval občutek pozitivne ženske identitete (v nasprotju z identiteto hčerke očetov, ki nima stika s svojim jedrom, se identificira z o/Očetom in dojema ženske kot manjvredne), ki naj bi se prevedel v občutek sestrstva, bližine in intime z ženskami. Je čas praznovanja žensk.
15. marec 2017: ARHETIP DEKLE
Obdobje dekleta se začne s prvo menstruacijo ali menarho. Arhetip Dekleta predstavlja prebujajočo se seksualnost ter nastop ženskih telesnih lastnosti – krepljenja bokov, trebuha in prsi, ki dajejo telesu Dekleta mehkobo. V času Dekleta se začnejo izražati posledice patriarhalnega očetovstva in materinstva: ali se bo Dekle lahko spoznavalo iz svojega jedra, svojega ženskega sebstva ali pa bo njena razcvetajoča se ženskost prelivana v potrebe moškega? Ali bo njena seksualnost njena ali pa jo bo patriarhalni oče (posameznik in “Oče” patriarhalne družbe) izkrivil in preusmeril k sebi ter jo tako zaklenil (“deviški pas”)? V reševanu arhetipa Dekleta se poglobimo v mit o Perzefoni in Demetri. Ali bo mati, izpraznjena, izčrpana in depresivna, odpovedala in pustila, da njeno hči ugrabi in posili Had? Ali pa bomo uspele odkopati starejšo različico mita, ki govori o močni ženski povezanosti med materjo in hčerjo, ki omogoči, da se Dekle razvije v notranjo samostojno in zavestno žensko, ki temne globine spoznava kot aspekt ženskosti in po svoji volji?
22. februar 2017: ARHETIP HČI
Od februarja dalje bomo na vsakem ženskem krogu spoznavale enega od 12 arhetipov ženskosti. Na tokratnem ženskem krogu bomo govorile o prvem arhetipu svetle ženskosti – Hčeri. Hči nosi v sebi naše otroštvo, naše najzgodnejše izkušnje, ki so nas oblikovale pred prihodom prve menstruacije. To je obdobje svobode, igrivosti, pa tudi učenja uresničevanja svoje volje, poslušanja svojih instinktov, razvijanja občutka vrednosti in upravičenosti obstoja. Hči se nas dotika na najglobljih nivojih. Kar se o sebi in svetu naučimo v obdobju Hčerke, po navadi tako globoko ponotranjimo, da kasneje to dojemamo kot stvarnosti in ne kot prizmo, ki se je ustvarila v otroštvu. Zato je srečevanje s Hčerko lahko pretresanje in rušenje temeljnih prepričanj o sebi. Hči je podlaga za Dekle, ki je zaznamovana s ciklom. Kakšna je podlaga za sprejemanje ženskega cikla? 

17. 11. 2015: INSTINKTIVNOST Kaj pomeni instinktivnost v luči ženske duhovnosti? Ali je instinkt nekaj, kar je potrebno preseči in nadzirati ali je koristno orodje, ki je celo v pomoč na poti osebne rasti? Govorile bomo o pomenu tistega jasnega občutka v drobovju, ki nam govori o tem, ali je neka situacija za nas dobra ali ne, kaj se zgodi, ko s tem občutkom nismo povezane in kako se lahko s tem občutkom ponovno povežemo. Zakaj je instinktivnost tako pomemben aspekt divje ženskosti in ženske cikličnosti? 

1.12. in 15.12. 2015: DUHOVNA NOSEČNOST December je čas duhovne nosečnosti. Bog – Božanska moškost – se je v času praznika Samhaina (letos 8. novembra, ko je bilo Sonce na 15° Škorpijona) prostovoljno predal inkubaciji – razgradnji, preobrazbi in prerojenju v maternici Boginje – Božanske ženskosti. Na individualnem psihičnem nivoju je Božanska moškost utelešena v našem intelektu, mentalni dejavnosti in aktivnosti – želji in vzgibu k dejavnosti Božanska ženskost pa v naši zmožnosti čakanja, duhovnega vsebovanja, negovanja. Čas med Samhainom in Yule-om (praznikom ob zimskem solsticiju, ko se Božanska moškost ponovno rodi iz maternice Božanske ženskosti – kar je prevzelo tudi krščanstvo; Kristus je Božanska moškost, Božansko ženskost pa so za 2000 let cenzurirali) je čas duhovne nosečnosti, ko se učimo vsebovati, nositi, čakati, opazovati in spremljati brez zavestnega delovanja, vmešavanja, vplivanja. Zmožnost duhovne nosečnosti je seveda veščina, ki je potrebna na splošno v življenju, ne le v decembrskem času. Smo zmožne biti duhovno noseče? Kako deluje duhovna nosečnost? Kako se ji predati? 

12.1. in 19.1. 2016: VEŠČINA NEGOVANJA Januar je ranljivi poporodni čas. Naše vizije, naša nova vibracija, nova življenjska matrica so bili rojeni ob zimskem sončevem obratu 22. decembra. Čakanje nosečnosti in izziv poroda je za nami, prihaja pa ranljivo obdobje negovanja najnežnejšega in najranljivejšega. Naše porojeno je še čisto majhno, nebogljeno in potrebuje našo zaščito, dokler ne postane dovolj jasno, artikulirano, vitalno in močno, da se lahko poda v svet, med ljudi. Govorile bomo o naši zmožnosti biti negujoče, potrpežljivo bdeti ob rasti naših otrok (fizičnih ali duhovnih), ki ima svoj ritem… Govorile bomo tudi o potrpežljivosti, ki je potrebna ob negovanju, saj delo negovanja ne kaže sadov takoj, instantno, temveč se pokažejo čez dolgo časa… Govorile bomo o transformaciji zavesti, ki se nam zgodi, ko se prepustimo negovanju nekoga ali nečesa. Govorile bomo o razliki med negovanjem kot samožrtvovanjem in negovanjem kot božanski lastnosti oziroma sposobnosti ženske, skozi izražanje katere duhovno rastemo. Kako se je zgodilo, da se je povzdignilo žrtvovanje, vitalno materinstvo pa se je izgubilo? Zdravile bomo svoj odpor do materinstva, ki se nam je verjetno porodil ob opazovanju izkoriščanih in izmučenih mam. Iskale bomo poti k vitalnemu materinstvu, ki je pot duhovne rasti ženske. Spregovorile bomo o prsih kot negovalnemu energetskemu središču ženske in duhovnemu dojenju – negovanju s svojo srčno energijo in pozornostjo.

O preobrazbi zavesti ob negovanju:
»Opazila sem, da pozorneje opazujem, potrpežljivo poslušam, prevzamejo me geste, razpoloženja in misli. Bolj kot sem bila pozorna, bolj mi je bilo mar. Nadvlada uma nad čustvi, za katero sem se tako trudila, da sem jo zgradila, je razpadala. Namesto, da bi razvijala argumente, ki bi podjarmili moja čustva, sem dovolila svojim čustvom, da napajajo moje najbolj abstraktno mišljenje.« Sara Ruddick

16.2. 2016: ZAVESTNA MENSTRUALNOST Menstrualni cikel je lahko omejujoča telesna realnost ali pa celostna izkušnja, ki nam pomaga bolj celostno živeti in se spoznavati. Zavestna menstrualnost je začetek zavestne ženskosti. Krog je namenjen vsem, ne glede na to, ali ciklirate ali ne, ne glede na to ali ste že ali ne več ciklične.

15.3. in 29.3. 2016: HREPENENJE, POŽELENJE, STRAST Marec je mesec pomladanskega enakonočja, ob katerem praznujemo praznik Ostara. Ostara je praznik prodrtosti. Sonce prodre Zemljo in Zemlja vzbrsti, življenje dobi fizično obliko – v rastlinah, živalih, ljudeh. Življenjska sila, Svetloba, pridobiva moč, postaja vse močnejša in vse prodornejša. Prebuja naša telesa in psihe in se želi izraziti, želi se podeliti, dobiti obliko. Kakšen je pretok naše življenjske sile spomladi? Ji dovolimo, da nas preplavi, da poišče druge, da se izrazi? Kakšna so naša medsebojna srečanja v prebujeni strasti?

12.4. ; 19.4. (Krško); 26.4.: ŽENSKA LINIJA – DEDIŠČINA ŽENSKOSTI
Aprila se pripravljamo na Sveto Poroko, ki jo sproža praznik Beltaine, ki bo letos 6. maja.
Sveta Poroka je notranja poroka moškega in ženskega principa. Le takšni notranji poroki lahko sledi zunanja poroka. Zato se bomo na aprilskem mesečnem ženskem krogu ukvarjale z dediščino o ženskosti, ki smo jo prejele od svoje ženske linije in ženskih prednic. V patriarhalni družbi žensko družinsko okolje deluje na specifičen način. Spoznavale bomo, kakšna sporočila o ženskosti smo prejele me skozi opazovanje žensk v naši družini in skozi njihova neposredna sporočila nam ter kako lahko zavestno ustvarimo rdečešotorski prostor za ženske v naši družini – prostor opolnomočenja in praznovanja zavestne ženskosti.
17. 5. (Ljubljana) 24.5. (Krško) 31.5.2016 (Ljubljana): KDO SI, NOTRANI ŽENIN? MOŠKOST V ŽENSKI
Maj je mesec praznika Beltane ali Svete Poroke med Moškim in Ženskim principom. Predstavlja velik mejnik v Kolesu Leta; Moškost in Ženskost začenjata novo obdobje – obdobje skupnega delovanja, ki razblini vzhičenje pomladi, prinese žlahtnost plodnosti in predanost svojemu poslanstvu. Na majevskih krogih bomo spoznavale notranjega Ženina. Poroka se ne more zgoditi, če Ženina ne poznamo. Poznati pomeni čutiti, razumevati. Krščanstvo praznuje (med drugim) tri pomembne praznike, povezane z Ženinom – Jezusov vnebohod, 5. maj, letos en dan pred Beltanom, Binkošti (15.5.) in Sveto Rešnje Telo in Kri (26.5.). Praznujejo se duhovni darovi Ženina. Kje je tu Ženska? Kako obdaruje Ženin žensko? Kakšni so duhovni darovi notranjega moškega in na kakšen način naj ženska časti Sveto Moškost, da jo le-to čaščenje hrani in ne shira? Potovale bomo od notranjega Zatiralca, Patriarhalnega gospodarja, do Cernunnosa, Ženina, ki prinaša dar instinktivnosti, čaščenja utelešenosti in telesnega spoštovanja moškosti do ženskosti, do Duhovnega Ženina, ki prinaša duhovne darove moškosti. 
14. 6. (Ljubljana), 21. 6. (Krško) 28. 6. (Ljubljana): POGUM IN EKSTAZA
Junij je mesec poletnega sončnega obrata. Ob poletnem solsticiju Sonce navidezno spremeni svojo smer gibanja; dan je najdaljši v letu, noč pa najkrajša. Svetloba prevlada, zmaguje, nas opaja, mami, dviguje, spravlja v ekstazo. Toda v istem trenutku, ko doseže Svetloba vrhunec, se začne dan krajšati, noč pa daljšati. Tema postaja vse bolj prisotna in vedno intenzivneje od nas zahteva, da se prepustimo njenim procesom. Ob poletnem solsticiju Bog in Boginja zaužijeta svoj zakon, združita se v ekstazi ljubezni, ki je tako popolna, da postane Smrt. Njuna konzumacija poročne ljubezni pomeni dozorelost naše psihe, da zdrži biti priča kataklizmični, na Véliki Pok spominjajoči združitvi nasprotij. Običajna zavest ne zdrži te izkušnje in beži v opredeljevanje, mnenja, prepričanja, drže, da bi dosegla iluzorno stabilnost in varnost. Junij nas postavlja pred preizkušnjo poguma, ki se zaveda, da ljubezen boli, ker je zdravilna in osvetljuje in prežarči bolečine in krče v telesu in psihi, preden jih preobrazi in napolni z ekstazo. A bolečina te prave ljubezni ni bolečina neslišanosti, projekcije, izgubljenosti; je bolečina procesa zavedanja in je ekstaza biti pričevan v svojem porajanju in ljubljen v svoji ozdravitvi. Na junijskem mesečnem ženskem krogu bomo raziskovale svoj Pogum in svoj potencial za Ekstazo. Koliko smo pogumne? Koliko si upamo vreči se v ogenj prisotnosti v času izziva, v času trenj, ki nas nagradi s slastjo ljubezni? Ali potisnemo glavo v pesek ali pokončno izpostavimo svoje Najranljivejše? Na krogih bomo kontemplirale duhovne darove poletnega solsticija. 

12.7. (Ljubljana): ODGOVORNOST IN PREPUŠČANJE
Julij je mesec, ki je vpet med energije poletnega solsticija in energije Lammasa, praznika duhovne žetve, ki ga letos praznujemo 7. avgusta. Poletni solsticij je začel Temno polovico Kolesa Leta. Tema ne pomeni zla, temveč silo, ki nas odteguje od materialnega k notranjemu, od osredotočenosti na izražanje svoje volje/moči/ustvarjalnosti skozi materialnost k spuščanju zavestne volje, odpiranju globlji volji in puščanje, da nas notranje silnice odpeljejo na proces notranje preobrazbe.
Da bi lahko spustile zavestni nadzor v polnosti, se prepustile poletni vročini, ki mehča naše telo in odpira našo dušo sprejemanju nevidnega, moramo biti pripravljene. Če procesov Svetle polovice Kolesa Leta nismo v polnosti izživele, nam nekaj v našem bitju ne dovoli, da se prepustimo, nekaj ustvarja napetost, nemir, zaradi katerega se je nemogoče prepustiti in sprostiti. Procesi Svetle polovice Leta so: izražanje svoje volje, stik s svojimi željami in s konkretnimi odločitvami in dejanji izražanje svoje moči (vitalne moči, ne oblastne moči!) v materialnem svetu (v odnosih, v delu, v zemeljskih okoliščinah). Julij od nas želi, da sprejmemo odgovornosti, ki jih imamo na materialni ravni in zaključimo in dopolnimo te procese. Poletni solsticij označuje polno Luno Kolesa Leta, ko ustvarjalnost doseže vrhunec. Od solsticija do Lammasa, se ustvarjeno, kreirano dopolnjuje, izpopolnjuje, zaključuje, da lahko ob Lammasu letošnjo žetev praznujemo in spustimo. Če svojih kreacij ne dokončamo, se ne moremo prepustiti sili, ki nas odteguje od materialnega k notranjemu in izkušamo stisko in napetost, podobno PMS-ju, menopavzni turbulenci, krizi srednjih let… Da bi prevzele odgovornost za dokončanje, moramo najprej seveda stopiti v svojo moč in čutiti svojo sposobnost in vrednost.
Na julijskem krogu bomo govorile o tem, koliko sprejemamo odgovornost zase, koliko uporabljamo darila odločitev in dejanj in do kakšne mere uporabljamo svojo moč na materialni ravni. Poglobile se bomo v povezavo med polnim izražanjem naše moči in našo sposobnost prepustiti se, zaupati, uživati.

16.8. in 31.8. 2016 (Ljubljana): ŽRTVOVANJE IN ZAUPANJE
7. avgusta praznujemo letos praznik duhovne žetve, oziroma Lammas/Lughnasadh. Starodavni mit, zgodba duše, govori o žrtvovanju Boga; Bog se žrtvuje skupaj s požetimi darovi Narave. Daje se, da bi lahko mi imeli življenje (zveni znano?). Žito življenja, ki vedno znova umre in se ponovno rodi. Umre in začne ponovno obstajati v maternici Boginje, negotov, neviden, nezaznaven obstoj, ki nas navdaja s strahom in nas postavlja pred preizkušnjo zaupanja. Ob Lammasu kontempliramo misterij žrtvovanja, ki je nujno za obnovo življenja. Kateri deli nas povzročajo dušno mrtvilo, notranjo pustinjo in morajo umreti, da bi nam lahko globine ponovno spregovorile, da bi lahko ponovno čutili, da hodimo po Poti, ki je vodena od znotraj in vodi k celosti? Ob Lammasu kontempliramo tudi misterij preporoda. Življenjska sila je večno-obnovljiva in če smo pozorni, ugotovimo, da po vsakem koncu in smrti ponovno vznikne, le v drugi obliki, in Življenje se nadaljuje. Le če jo iščemo v starih oblikah, bomo verjeli, da obstajajo konci, da obstaja ultimativna Končnost. Ob Lammasu kontempliramo dušno zgodbo (mit) Boga-Junaka, ki se sooča z neznanostjo, prvobitnostjo, primitivnostjo, instinktivnostjo Maternice, Junaka, ki se mora preriti skozi džunglo divje duše, da bi pridobil neko moč in prinesel odrešenje. Ta Junak in njegova zgodba nam je dobro poznan – junak Herkul, ki premaguje divje stvore; junak Jezus, ki premaguje greh; junak Buddha, ki premaguje skušnjavsko iluzorno Mayo (iluzijo). Manj nam je znana druga plat Junakove zgodbe: zgodba Maternice, ki sprejme Junaka, ki ustvarja in poraja izzive, podobe, uganke, s katerimi se mora Junak soočiti. In ki ga s svojimi generativnimi silami prerodi v bolj vedočega. Govorile bomo o strahu, ki spremlja žrtvovanje, ki čaka Boga. Pa tudi o zaupanju, ki se porodi, ko se namesto z Junakom identificiramo z Maternico in ki nam daje védenje, da po preizkušnji zagotovo pride Novo Življenje.

14. in 28. september 2016 (Ljubljana); 21. september (Krško): PUŠČAVNIŠTVO IN PRAVA MERA
Septembra se bomo na ženskih krogih osredotočale na prihod jesenskega enakonočja, ki se bo zgodil 22. septembra. V poganskem izročilu se Bog, ki se je žrtvoval za obnovo življenja, poda na potovanje proti Zahodu, na potovanje po Prvobitnem Morju, Maternici Boginje. Njegov odhod povzroči umiranje Narave, razgradnja in razpad. Materialno obilje se konča in nastopi obdobje preprostosti. Nastopi obdobje pozornega ravnanja s svojimi viri, kajti ni jih več v izobilju in potrebno je modro razpolagati z njimi. Nastopi obdobje prave mere. Prava mera je ključna lastnost arhetipa Modre Ženske in postmenopavzna preizkušnja vsake ženske. Z malo besedami z veliko teže govoriti, delovati v pravem trenutku in z eno potezo doseči učinek. Ključ Modre Ženske je ne trošiti svoje energije, kajti postala je redka in dragocena. Ravno zaradi tega pa postaja njena prisotnost vse bolj karizmatična. Ta pozorna raba svoje energije in vse večja preprostost lupita z nas ves balast, vso psihično in materialno navlako in nas osredotočata na bistveno; tako kot sprememba delovanja hormonov v drugi polovici menstrualnega cikla omeji naša fizična čutila, da se ne izgubljamo v poplavi stimulacij in se lahko osredotočimo na sporočilnost, ki želi prodreti od znotraj. V današnjem potrošniškem času je težko izkusiti ta dar popreproščanja, ki ga prinaša jesen. Vse bolj šibko svetlobo kompenziramo z močnimi umetnimi osvetljavami; vse manj hrane kompenziramo s hrano z drugih kontinentov; vse manj fizičnega dela kompenziramo z mentalnim delom. Septembra sledimo Bogu v Podzemlje, v Prvobitno Morje. Kot puščavnice in puščavniki odmetavamo s sebe, kar bi nas obteževalo na romanju. Odmetavanje lahko zbudi občutke strahu, negotovosti, nepreskrbljenosti. Te občutke blaži skupnost. Jesen nas uči povezati se v skupnost, deliti, si nuditi bližino ob včasih strašljivem pogrezanju v globine. Občutek samosti in osamljenosti ob vse manj stimulacijah, ki bi zaposlovale naš kognitivni aparat lahko ublaži vznikanje nematerialnih prisotnosti znotraj naših duš, ki se odzovejo klicu Boga na površje. Na septembrskem krogu bomo govorile o izkušnji materialnega in funkcionalnega popreproščanja, o delovanju s pravo mero, o obdobjih zavestnega puščavništva ter o občutku samosti in skupnosti. 

19. oktober in 2. november 2016 (Ljubljana) in 27. oktober (četrtek!) 2016 (Krško): PREDNIKI
Oktober je mesec, ko so se naši poganski predniki pripravljali na praznik Samhain, ki se zgodi, ko je Sonce na 15° Škorpijona (letos 7. novembra). Ob Samhainu se obeležuje prelomnico na potovanju Boga po Zahodni Deželi, Prvobitnem Morju, Maternici: po plutju po džungelskih globinah, polnem prikazni, preizkušenj, Bog doseže Dno, kjer se prepusti Smrti in umre. Maternično morje se spremeni iz čudežne dežele, ki ponuja priložnost za spoznanje v plodno maternično tkivo, ki gnete Boga, ga preobraža, razstavi in iz njegove snovi oblikuje nov zarodek, seme prerojenega Boga.
Oktober je mesec, ko se v Naravi dogaja priprava na srečanje z dnom, z najtemnejšo temo. Noč se sicer daljša vse do zimskega solsticija okrog 20. decembra, toda okoli Samhaina se zgodi notranje sprijaznenje s temo in čas od Samhaina do zimskega solsticija je čas prepuščanja temi, prepuščanja maternici, da pregnete in preobrazi in spokojno in čuječe čakanje na novo Rojstvo. Do Samhaina pa napetost narašča, krepijo se zahteve teme, vabilo v temo je vse glasnejše, tema zahteva svoj delež v naših življenjih.
V času okoli Samhainu so po poganskem izročilu “tančice med svetovi” najtanjše. To so tančice med notranjimi svetovi in ko se stanjšajo, ponujajo priložnost za prehod pomembnih informacij, priložnost, da nam nezavedno predoči pomembne dopolnitve naših zavestnih prepričanj, priložnost za preboj trmastih drž in razpoko, skozi katero lahko posije osvobajajoče zavedanje nove perspektive.
Na oktoberskem ženskem krogu bomo govorile manj kot ponavadi. Več bomo potovale po drugih plasteh sebe. Krog bomo posvetile naši družinski liniji, našim prednikom. Rodbinski sistem je organska mreža, znotraj katere se skladiščijo izkušnje vsakega člana in po kateri se nerazrešeni izzivi in vprašanja prednikov prenašajo naprej, dokler ne dobijo odgovora in zapustijo mrežo. Krog bomo posvetile ugotavljanju, katere izzive in vprašanja od določenega prednika/prednice nosimo me, kako lahko razrešimo ta izziv, poklonimo mir sebi in svojemu predniku.

16. in 23. november 2016 (Ljubljana): PREDMENSTRUALNA NAPETOST IN ROJSTVO NOVEGA CIKLA
Na novembrskem ženskem krogu se bomo posvetile prehodu iz enega cikla v drugega in si pobliže pogledale, na kakšen način se predmenstrualno stanje zavesti preobrazi v pomenstrualno osveženo stanje novega začetka. Govorile bomo o predmenstrualni napetosti kot manifestaciji povečane telesne in psihične občutljivosti v predmenstrualnem času ter o tem, kako bi bilo predmenstrualno napetost najbolj konstruktivno kanalizirati.
7. novembra se zgodi praznik Samhain, ko vstopi Sonce v 15. stopinjo Škorpijona. Po poganskem mitu je to trenutek smrti Boga, ki se prepusti Maternici Boginje, da ga preobrazi v nov zarodek, ki se bo rodil ob zimskem sončnem obratu 21. decembra. Ta mitološka podoba predstavlja našo zavest (Bog), ki je preobražena v dopuščanju globinam psihe (Maternica Boginje), da privrejo na plano. Prav to se dogaja v ženskem telesu in psihi v dnevih pred in po menstrualni krvavitvi. Raziskovale bomo občutljivo tranzicijo med predmenstrualnim stanjem, ko so fizični čuti vedno bolj omejeni in je plavanje vsebin iz globin vedno intenzivneje, vse do trenutka krvavitve in med oblikovanjem novega stanja zavesti, svežega pomenstrualnega stanja, ki osveži fizično telo in fizične čute, prinese novo jasnost, umiri notranje valovanje in usmeri telesno in psihično energijo v pričakovanje novega v novem ciklu.
Čas med Samhainom in zimskim sončnim obratom ali Yulom ustreza času postopnega prehoda med predmenstrualnim stanjem in pomenstrualnim stanjem. V tem času se zgodi delikatno prestrukturiranje telesnih in psihičnih energij, prilagoditev našega bitja na popolnoma nov, drugačen ritem in nov fokus – iz fokusa na notranjost, na duševne naplavine in izzive soočanja, spuščanja, žalovanja, transformacije v pričakovanje novega rojstva, ki se zgodi ob zimskem solsticiju. To je čas, ko se iz predmenstrualnega divjega šamanskega stanja prelevimo v nežno, čuječo duhovno nosečnost, ki tiho čaka na novo rojstvo.

14. in 21. december 2016 (Ljubljana): OVULACIJA
Ovulacija je poleg menstruacije eden od ključnih mejnikov menstrualnega cikla. Menstrualne in ovulacijske vrednote, čustva, razpoloženja in misli se med seboj močno razlikujejo. V preteklosti je bila čaščena izključno ovulacijska ženskost – mehka, voljna, ustrežljiva, ljubeča, materinska, plodna, odprta moškemu, menstrualna (in predmenstrualna) žensksost pa je bila označena za “coprniško”. Ta model smo v veliki meri ponotranjile. Na krogu se bomo ukvarjale z ovulacijsko ženskostjo in tem, kako jo osvoboditi pristranskih prizvokov in predvsem navezavi na druge ljudi, ki ji jo je dodelila patriarhalna družba. Ovulacijska ženskost je prav tako lahko izkušnja opolnomočenja in izkušnja svoje ustvarjalnosti. Kadar ne spočenjamo otrok (velika večina časa), se lahko oplajamo same, ne potrebujemo drugih, da bi sprožali v nas notranje procese. Svojo ovulacijskost lahko z drugimi delimo na višji ravni in ne na ravni, na kateri so jo bile primorane deliti ženske žrtve patriarhata.
Smo v času čakanja na zimski solsticij, ki bo 21. decembra. Ob zimskem solsticiju so naši poganski predniki praznovali Rojstvo Sončnega Boga, Rojstvo Novega Življenja. Čas čakanja na solsticij je čas duhovne nosečnosti, sladkoben čas pričakovanja, slutnja svetlobe, ki daje upanje in radost v časih vse popolnejše teme in vse globljega počitka, čas, ko slutimo obnovo nedolžnosti, čistosti, čiste življenjske iskre. Je čas, ki je arhetipsko povezan z ovulacijsko ženskostjo in preko nje z nosečo, rojevajočo, materinsko ženskostjo.
V časih, ko na družbeni ravni izbiramo med Rojstvom Prerojene Človečnosti in Rojstvom Smrti, je še toliko pomembneje, da v sebi iščemo tiste aspekte ženskosti, ki porajajo in obnavljajo Svetlobo in pristno življenjsko iskro, da preprečimo ponovno sejanje teme.

18. januar 2017 (Ljubljana): PRSI
Minilo je posebno praznično obdobje, ki je zaznamovano z najintenzivnejšim prehodom v letu – rojstvom novega Kolesa Leta, sončnim obratom (solsticijem). V času tega prehoda je v zraku pričakovanje prerojenja, prihoda milosti v opustošene dele duše, kjer smo izgubili vso voljo do življenja in vso upanje na polno življenje. Praznik Rojstva nosi v sebi pričakovanje večno obnovljive nedolžnosti, čistosti in upanja, prenovitve in prerojenja, za katerega včasih popolnoma izgubimo vero, da je mogoče.
Ženski trebuh in ženske prsi so simbol tega upanja, te možnosti globlje dušne potešitve in obnove polnosti življenja. So simbol pomirjenosti s sabo in svetom, stika s seboj, zaradi česar delujemo intuitivno in iz trebuha, življenje pa nagradi z občutkom izpolnjenosti. Prsi so negovanje tega stika s seboj in tega polnega trebušno-intuitivnega načina življenja. V časih negotovosti, stiske, dvoma in brezupa je tako zelo pomembno, da se spomnimo stanja zavesti, ki ga simbolizirajo prsi. Najdimo večno obnovljivo upanje in polnost zase in za svet.

(Alenka Rebula – Blagor ženskam)
Blagor ženskam
s kanglico iz pravljice,
do kolen stojijo
v pradavnih studencih
pod čistimi slapovi
zajemajo nesmrtnost.

Z zdravilnim glasom prepevajo,
neustrašne zibljejo življenje
v nežnih trebuhih
okrogle
kot tople marelice
v oranžnih večerih.

Blagor ženskam,
ki se spuščajo v goreča brezna
iskat svojo dušo,
in se vračajo v ožganih krilih
z osmojenimi lasmi
s polnim naročjem
stopajo navzdol po vulkanu
pod oboki cvetnega prahu
s sporočilom
o rešenem svetu.

Obredno vzdušje je meditativno in magično. Obudimo tisti otroški del sebe, ki zna videti višji smisel v vsakdanjem in brati sporočila v običajnem.

Obredno vzdušje je meditativno in magično. Obudimo tisti otroški del sebe, ki zna videti višji smisel v vsakdanjem in brati sporočila v običajnem.

Namen mesečnih ženskih krogov je, da se ustvari reden ritem srečevanja za ženske, varen prostor, kjer se lahko umaknemo iz svojega vsakdana, se potopimo globlje vase. Mesečni ženski krogi so tudi pot osebne rasti, ki povezuje ženske na skupnem odkrivanju.

Zaželjeno je, da se ustvari skupina, ki bi redno obiskovala kroge, da se med seboj povežemo in ustvarimo močnejše vezi in s tem močnejši občutek varnosti, ki zagotavlja tudi globljo izkušnjo in močnejše transformacije.

Kroge vodim Ana Drevenšek, kajti struktura je pomemben element krogov; krogi ne bodo le klepet in druženje, temveč potovanje v sebi, obred, izkušnja, odkritje določene teme in prihod na nov cilj. 

Vtis udeleženke mesečnih krogov:

“Mesečne ženske kroge z Ano ni mogoče opisati z besedo delavnica. To bi bil popoln nesmisel. Druženja v Rdečem šotoru obsežno presegajo nizanje informacij in diskutiranje o neki temi. So obred, varen prostor, iz katerega vsaka posameznica lahko počrpa ravno to, kar trenutno najbolj potrebuje.

Moja osebna izkušnja bi se lahko imenovala opolnomočenje. Visoka vibracija s katero odhajam iz kroga, vibrira v globino in daljino in organsko lahko čutim, kako osebnostno in duhovno rastem od enega do drugega srečanja.

Moč, ki jo imamo ženske, ko se s skupnim ciljem obredno združimo v meditaciji je, brez pretiravanja, neopisljiva. Vsaki ženski privoščim, da bi začutila to blagodejno varnost, povezanost in transformacijo.

Ana, hvala!”

Anja