Mnenja/priporočila

doulaTukaj si lahko prebereš, kako so moje doula spremljanje doživele mamice in očki.

Tamara

Ana je Ženska z veliko začetnico. Mila, ljubeča in spoštljiva v odnosu do drugih, v sebi pa premore neuničljivo energijo, odločenost ter suverenost. Zaveda se svoje notranje moči in z njo ne samo nesebično razpolaga, ampak tudi nevsiljivo uči vsako, ki je pripravljena poslušati, kako jo odkriti v svojih ženskih globinah. V času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja mi je podarjala neizmerljive količine predanosti ter dovzetnosti za moja vprašanja, želje in potrebe; z resnično, prvinsko strastjo do svojega poslanstva – to se pravi, pomagati in skrbeti za ženske v obporodnem obdobju – se je dokopala do vsakršnih informacij, ki sem jih potrebovala (in teh, ker sem človek radovednega nrava, ni bilo malo!). Ob njej sem od začetka preprosto vedela, da verjame vame. Pa ne samo, da je verjela vame… verjela bo v vsako od nas, ker verjame v žensko. Žensko telo in duha; tisto telo s prirojeno sposobnostjo cvetenja, spočetja, nošenja, rojevanja ter biti mati nekomu ali nečemu… in tistega duha, ki se ob vsem zgoraj naštetem dogajanju znotraj ženskega telesa razvija, dviguje, osvobaja. To, da nekdo verjame vate v tako intenzivnem in ranljivem obporodnem obdobju je nekaj, kar si vsaka ženska zasluži. Toda to je šele osnovna potreba. Kar si pa vsaka od nas gotovo želi je, da bi jo tudi drugi videli (tako kot se sama počuti) kot boginjo, ki je sredi ustvarjanja največjega čudeža. Ana zelo dobro razume to potrebo. Zato verjamem, da je Ana tudi Doula z veliko začetnico. Tiha, a prisotna; vedno prisotna. Ne operira v domeni besed, temveč verjame v nekaj večjega, višjega, svetlejšega, ki je z njo ob strani zelo dotakljivo. Draga Ana, iz srca sem ti hvaležna. V trenutku, ko sem se odločila, da boš moja doula, sem dobila zvesto prijateljico za vse življenje.

Manuela

Ana je bila edina, ki si je vzela čas in na moja, morda nepotrebna, vprašanja obsežno odgovorila. Vem, da imam močno osebnost, ampak sva se vseeno ujeli. S svojim krhkim vedenjem in močnimi argumenti me je prepričala, da je odlična doula, ki bi se zavzela zame, če bi bilo to potrebno. Srečali sva se enkrat. Bilo je dovolj, da sem pridobila na samozavesti in se odločila, da sem in bom jaz tista, ki bo odigrala glavno vlogo med porodom. Seveda me je tudi po srečanju hranila z nasveti in mi posredovala potrebne informacije. Mogoče se bere kot, da je vloga doule malenkostna, a ni tako. Bolje je biti pripravljen na vse in znanja ne uporabiti kot pa tavati v dvomih glede lastnih odločitev. Prijetno je imeti zaupnico, ki zna svetovati. Pametno si je najti doulo.

Martin in Bernarda

Nekateri dogodki, trenutki v naših življenjih ostanejo za vedno. Spominjamo se jih dolgo in zelo živo, skoraj v barvah. Kot da bi se zgodilo včeraj…

Rojstvo otroka je prav gotovo  poseben trenutek. Mora biti. Nekdaj je rojstvo povezalo celo družino, cel kraj. Prišle so babice, tete in samo najboljše sosede. Ženske, ki so prav dobro vedele, kaj potrebujeta bodoča mamica in novi član družine. Verjamem, da je tudi bodoči očka užival podporo in vzpodbudo pravih mož. 

Posebni, dragoceni ljudje za dragocen trenutek.

Z Bernardo sva si želela, da rojstvo najine hčerke ne bi bil le medicinski poseg, ki naj mine hitro in brez bolečin. Želela sva, da negotovost in strah zamenjata zaupanje in vzpodbuda. 

Po prvem srečanju z Ano dvomov, kakšna naj bo najina doula, ni bilo več. Mirna, pozorna poslušalka, čuteča, a vendar tudi praktična in odločna. Neka stara, modra duša v mladem dekletu. Posebna in dragocena.

Naša srečanja pred porodom so bila srečanja novih prijateljev, ki so si naklonjeni in se spoštujejo. Negotovost, trema in strah so se umaknili radovednosti in prijetnemu pričakovanju. Na Ano se lahko zanesemo.

V naši porodni sobi je bilo prijetno temno, tiho, spokojno. Stres je ostal zadaj, nekje na poti do jeseniške porodnišnice. Zdravnice nismo potrebovali, tudi babica je bolj ali manj le opazovala. Medicinski poseg? Ne, mati narava na delu.

Lisa se je rodila tiho in mirno. Tudi zajokala ni. Le pogled.

Kot da bi se zgodilo včeraj. Trenutek, ki bo ostal celo življenje. 

Ostane tudi naše prijateljstvo. In Ana, del naše družine.

Hvala vam, punce moje.

Martin

Že preden sem zanosila sem se dodobra poučila o zanositvi, nosečnosti in zlasti o porodu, ker sem si zase, za Martina in za najino Liso želela, da je celoten proces ozaveščen in, da se ga bomo z užitkom spominjali. Zlasti porod, sem dojela, ni nekaj kar se ženski zgodi ali ženski naredijo zdravniki, ženska pa pasivno čaka, da čimprej mine. Pač pa je porod lahko (in je tudi zamišljeno tako) samostojna skupna stvaritev otroka, mame in očeta. Pri čemer smo si želeli vodstva, varstva in pomoči, zato smo se odločili za doulo in porodnišnico Jesenice.

Da je dan poroda in porod za nas v celoti dan veselja in, da se je Lisa rodila popolnoma naravno, nam je pomagala naša doula Ana. Ana nama je vedno postregla z odgovori na vse najine dileme in naju znala s svojimi vprašanji voditi, da sva izpraševala sama sebe in dorekla, na kakšen porod upava in kako bomo to dosegli. 

Čeprav je to bil najin prvi porod in sva do sedaj večinoma poslušala zgodbe o težkih in neprijetnih porodih, naju je tako dobro pripravila, da sva, ko so se pričeli popadki, bila samozavestna in polna zaupanja. Zaupala sva eden drugemu in v Anino vodstvo. Jaz sem zaupala vase, v svoje telo in mu znala prisluhniti in začutiti, kako se prepustiti, da narava naredi svoje. Martin pa je zaupal Ani in meni in je lahko neobremenjeno sledil svojim instinktom in mi nudil podporo v vseh pogledih, s čimer me je še dodatno očaral za vedno. 

S svojo tenkočutnostjo, umirjeno prisotnostjo in vedrim glasom, polnim vere vate, je med popadki, ko nisem vedela niti kje smo, niti kam gremo, delovala pomirjujoče in mi vlivala samozavest, da delam prav in gotovost, da bo vse v redu. Tudi, ko ni počela ničesar in ni nič govorila, je izžarevala neizmerno podporo, čutila sem jo, da rojeva skupaj z mano, z nama z otrokom. Povezalo naju je za vedno, da je bila moja “mama” takrat, ko sem “pomamanje” najbolj potrebovala. V tem varovanem, mirnem in sproščenem ozračju smo vsi, tudi babica, zaupali, da je vse lepo in prav. Lisa je prestopila v naš svet mirno, blago in z zaupanjem, kot dojenček, ki se prebuja.

Naslednjega poroda se zato veselim in, z Martinovo in Anino podporo, vem, da bo lep.

Bernarda

One thought on “Mnenja/priporočila

  1. Ana je bila edina, ki si je vzela čas in na moja, morda nepotrebna, vprašanja obsežno odgovorila. Vem, da imam močno osebnost, ampak sva se vseeno ujeli. S svojim krhkim vedenjem in močnimi argumenti me je prepričala, da je odlična doula, ki bi se zavzela zame, če bi bilo to potrebno. Srečali sva se enkrat. Bilo je dovolj, da sem pridobila na samozavesti in se odločila, da sem in bom jaz tista, ki bo odigrala glavno vlogo med porodom. Seveda me je tudi po srečanju hranila z nasveti in mi posredovala potrebne informacije. Mogoče se bere kot, da je vloga doule malenkostna, a ni tako. Bolje je biti pripravljen na vse in znanja ne uporabiti kot pa tavati v dvomih glede lastnih odločitev. Prijetno je imeti zaupnico, ki zna svetovati. Pametno si je najti doulo.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s