Kako sem prišla do procesa opolnomočenja svojega glasu ali kako se je iz naivnega dekleta začela rojevati neustrašna ženska

Ovnova glava je podobna Maternici. Oven je znamenje začetkov, prodornosti, moške energije, prvinskega impulza, navdušenja, brstečega življenja. Naši speči, potlačeni, ranjeni ženskosti daje novo rojstvo, strastno ljubezen do sebe, prerojenje skozi strast do življenja.

Ovnova glava je podobna Maternici. Oven je znamenje začetkov, prodornosti, moške energije, prvinskega impulza, navdušenja, brstečega življenja. Naši speči, potlačeni, ranjeni ženskosti daje novo rojstvo, strastno ljubezen do sebe, prerojenje skozi strast do življenja.

Danes zvečer se bo Luna popolnoma izpraznila. Prazna Luna je čas smrti, je točka obrata, portal med umiranjem starega in rojstvom novega. Prazna Luna je začetek Luninega cikla in določa lekcijo, ki se jo bomo učile v naslednjem ciklu. Tokrat je prazna Luna v Ovnu, prvem znamenju Zodiaka, ki je znamenje strasti do življenja, prvinskosti, začetkov. Oven nam pomaga obnoviti življenjsko strast. Pomaga nam dvigniti se iz pepela. Rešiti se kletke, ujetosti, presušenosti. Oven nam podarja sunek življenjske energije, skozi katerega lahko oživimo spečo, ranjeno, potlačeno ženskost v prerojeno deviškost. 

Bik je že od pradavnine sveta žival Boginje, nedotakljiv. Žrtvena žival je postal šele v patriarhatu. Bikovi rogovi spominjajo na polmesec in so zato simbol Lune in njenih men - ženskosti. Bikova plodnost je plodnost Boginje.

Bik je že od pradavnine sveta žival Boginje, nedotakljiv. Žrtvena žival je postal šele v patriarhatu. Bikovi rogovi spominjajo na polmesec in so zato simbol Lune in njenih men – ženskosti. Bikova plodnost je plodnost Boginje.

Nato se bo Luna kmalu zatem, ko se bo izpraznila, premaknila v drugo znamenje Zodiaka, v Bika. Bik je sveta žival Boginje že od pradavnine. Zahodna mitologija je polna bikov. V matriarhalnih časih so bili biki sveti in nedotakljivi (tako kot so krave v Indiji še danes), ob nastopu patriarhata pa so postali žrtvene živali. Biki simbolizirajo plodnost Boginje, njeno zemeljsko materinskost, njeno radodarnost in obilje, močne družinske vezi in sposobnost čaščenja, hvaležnost in uživanja v zemeljskem življenju, ki nam ga je podarila Boginja. 

Današnji članek je napisala ljuba Sestra Eva Luna, Sestra z izjemnim žarom, globoka umetnica in Divja Ženska, ki nam s svojimi besedami, svojo zgodbo in svojim glasom pomaga zgoreti v ognju strasti in se ponovno roditi iz pepela kot obnovljene, močne, opolnomočene Boginje

Zgodba, ki sem jo želela sprostiti iz sebe, jo ozavestiti in črpati moč iz nje, se je v naslednjih besedah končno prenesla na virtualni papir. To je zgodba, ki je zaznamovala mojo življenjsko pot, poklicanost in poslanstvo. Začne se z naslednjimi besedami…

Boli, skeli, tolče, zateguje. Hoče ven, ujeto je, razžira, utesnjuje. Cmok v grlu, hladen pot po telesu, mrzlica v hrbtu, pekoč občutek v trebuhu, bolečine v maternici, tresoče se roke, zategnjena čeljust.

Tri, štiri, zdaj! Močne, umetne luči se prižgejo, mikrofon v rokah, poj!

Med nastopom zapadem v nekakšno ”zombijevsko zono” in zapojem pesem, tako kot je bilo rečeno na vaji. Ko se pesem konča se počutim ponižano, nevredno in prazno.  Občutim strah ali sem morda kje ”zafušala”, kako bodo sodniki ocenili moj glas, kako ga bo ocenila množica. Obrnem se levo in pogledam dvojčico, poskušam najti nekakšno oporo, ali pa potrditev od nje, vendar vidim da je občutila podobno kot jaz in da je ona enako iskala pri meni.  Čakam, da sodniki ocenijo najin nastop, tesnobno mi je. Navzven se smejim, kot da sem najsrečnejši človek na svetu, obnašam se nonšalantno, na videz neprizadeto, celo sproščeno, a vse je maska, dobro zaigran karakter. Po oddaji intervjuji in hitro domov, razmišljat o novem nastopu. Ni časa za pogovor, ni časa za sprostitev, glas mora nazaj v ”proizvodnjo”. Vaje doma, vaje pri sodnikih, ponavljanje enih in istih kitic, zazidavanje grla, manufakturna obdelava barve glasu, ”strokovnjaki” za pop petje, ki govorijo: ”Tu moraš peti bolj svetlo, na tem mestu zavij navzgor, tukaj spremeni tempo, poješ preveč temno, tvoj glas se preveč trese, daj vadi!, da se na nastopu slučajno ne zmotiš, tvoj glas ni ravno tako dober kot njen, vendar ni slab, poslušaj!, tako kot ona poje, to je pravilno.”

Vračanje k svoji instinktivni naravi je proces, ki ozdravi našo dušo in nam omogoča, da izpojemo in izrazimo potlačene duševne izkušnje.

Vračanje k svoji instinktivni naravi je proces, ki ozdravi
našo dušo in nam omogoča, da izpojemo in izrazimo
potlačene duševne izkušnje.

Pri rosnih 16 se nisem zavedla, da sem podpisala pogodbo s hudičem in obula rdeče čeveljce, ki so me prisilili v neutrudni in podivjani ples kot to opisuje zgodba RDEČI ČEVELJCI iz knjige Ženske, ki tečejo z volkovi, Clarisse Pinkole Estés. Slepa sem bila za manipulacije, položene besede v usta, izkoriščanje in ”usmerjanje” odraslih posameznikov iz sveta show bussinessa za njihov lastni dobiček. Počutila sem se kot prostitutka, ne le da sem prodajala svoj glas, prodala sem sebe. Igrala sem klovna, takoj ko me je nekdo potreboval za zabavo, smešno pripoved ali spontano norčijo. Plesala sem pod taktirko naivne želje po priznanju in potrditvi.  ”In tako so čeveljci plesali deklico, namesto da bi bilo obratno …” S čistim namenom in iluzorno vero v dobro ljudi sem verjela, da so me imeli odrasli, prisostvujoči pri oddaji radi in vse kar sem delala, je bilo za njihovo pozornost in ”ljubezen”, le za en pogled ali pritrjevanje. Tako globoko sem si želela, da bi opazili velikodušnost in lepoto moje duše.  Brez pomislekov sem zaupala tem ”strokovnjakom”, ki so me vodili po poti uspeha, po poti zvezdništva, ki si ga večina najstnic tako želi. Zaupala sem jim, ker sem bila tako čistega srca in ljubeznive namere, vendar slepa za svet, ki je v resnici obstajal okoli mene. To nagnjenje po ugajanju odvrne žensko od njene prave narave in ji namesto lastnoročno izdelanih, kreativnih, rdečih čeveljcev (njene lastne ustvarjalne duše), ponudi lakaste, spolirane, a hkrati uročene in uničujoče ponaredke (ki jih lahko primerjamo z ideali ženske, ustvarjenimi s strani patriarhalne družbe). In tako kot v zgoraj omenjeni zgodbi – kjer deklica krvnika prosi, da ji odseka noge, le da se znebi čeveljcev –  lahko pride do hude poškodbe, celo pohabljenosti duše. Vendar je ta neuničljiva in se vedno znova lahko vključi v ciklično, instinktivno življenje, ”kot telo, ki diha, katerega celice se prenavljajo, umirajo in razpadajo…  Ko smo kot telo, se posvečamo novi rasti, bredemo skozi la mierdo, drek, a smo zelo žive in znotraj ciklov Divje ženske… Dolga obdobja je mogoče preživeti brez večine stvari, skoraj brez vsega, ne pa brez radosti, ne brez ročno izdelanih rdečih čeveljcev.”  Potrebno je ločiti odrezanost od instinktivne narave (neozaveščenost o veličini in globini ženske psihe) in obdobje spusta v lastno temo. Kar se je dogajalo meni v času ”pevske kariere” je bilo to prvo in kar bom opisala v nadaljevanju je to drugo, nujno potrebno za vrnitev v cikličnost življenja.

​Ko ženske zapojemo z močjo Boginje, ki prebiva v naših maternicah in združimo svoje glasove z namero ozdravljenja, začnemo proces, ki ljubkuje tudi duše naših prednic in naslednic.

​Ko ženske zapojemo z močjo Boginje, ki prebiva v naših
maternicah in združimo svoje glasove z namero ozdravljenja,
začnemo proces, ki ljubkuje tudi duše naših prednic in
naslednic.

Izkušnja, ki sem jo doživela pa ni pohabila le moje duše, pohabila je tudi moje fizično telo, saj je začelo vse pogosteje zbolevati. In ravno telo mi je pomagalo vrniti se v stik z ženskimi koreninami. Odprlo je oči moji naivnosti, popeljalo me je v globlje zavedanje dogodkov, ki so me zaznamovali. Ko sem začela poslušati svoje telo, sem začela s procesom zdravljenja.  V obdobju, ki je sledilo trušču in hrušču medijev in nastopov, se je moje telo zaprlo. Takrat sem uvidela, da dokler ne bom ozavestila svojih občutij, telo ne bo izpustilo vsega naloženega ”sranja” ven. Močno sem si želela, da bi lahko svoje telo prečistila, srčno sem molila in intuitivno začela odhajati v naravo na dolge sprehode. Vsak dan sem se s psom odpravila na romanje po bližnjih gozdovih. Takrat sem se začela pogovarjati s sabo, izražati čustva, jokati, kričati, brcati in tolči zemljo, hlipati, rjoveti, stiskati pesti, nenadzorovano plesati. V naravi sem začela s predelavo čustvenega in duševnega materiala. V naravi sem se začela vračati k svoji instinktivni naravi. Ko je zmanjkalo besed za to, kako je bila moja duša ujeta, sem začela peti. Sprva zadržano in malce prestrašeno, potem pa vse močneje. Tudi telo se je začelo odzivati. Začelo se je čistiti, vendar je bilo čiščenje zelo boleče. To je bilo intenzivno izločanje blata v obliki vsakodnevne driske in je trajalo dobri dve leti. A bilo je potrebno, kar mi je bilo sprva težko sprejeti, še posebej glede na okolico, a prav sedaj vidim (ko se stanje telesa v polnosti vrača v ravnovesje), da je bilo resnično nujno. Ko sem videla kakšen učinek imajo melodije, pesmi, skladbe, ki so se kreativno izražale skozi mene na moje telo, psiho in dušo, sem se začela izobraževati o zdravilni moči glasu in petja ter začela raziskovati zapuščino neustrašnih žensk, ki so skozi tisočletja patriarhalnega sistema uspele ohranjati izročilo Boginj.

Mezzo Goddess (We Sing Our Dreams into Being)  - Emily Balivent [2008] '' Pojemo naše sanje v Obstoj''

Mezzo Goddess (We Sing Our Dreams into Being)
– Emily Balivent [2008]
” Pojemo naše sanje v Obstoj”

Sedaj se že tri leta strastno ukvarjam z načini kako ne le pozdraviti sebe, ampak kako pomagati drugim ženskam, preko pesmi ozaveščati DIVJO ŽENSKO NARAVO in seznanjati ter oznanjati pot, ki nam bo vsem ženskam povrnila moč izražanja skozi glas, petje, govor, ekstatično vzklikanje in rajanje ter dušno tuljenje, skladanje pesmi, ustvarjanje harmonij in predvsem pomirjenost s trenutnim stanjem glasu, ki lahko s priznavanjem ženske energije in energije naših maternic postane glas OPOLNOMOČENE ŽENSKE. In s tem skupnim glasom lahko prispevamo k povrnitvi ravnovesja v naša življenja in svet, v katerem živimo.

© Eva Luna Prusnik

Uporaba besedila, delov besedila, povzetka besedila, koncepta besedila, izrazov in besednih zvez v besedilu brez navedbe avtorice in brez avtoričinega dovoljenja, je kršitev avtorskih pravic in je kaznovano.

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

POVABILO NA OBREDNO-MEDITATIVNE DELAVNICE: OPOLNOMOČENJE SVOJEGA ŽENSKEGA GLASU IN MATERNIČNO PETJE

Vabljene na cikel 7. delavnic OPOLNOMOČENJE SVOJEGA ŽENSKEGA GLASU IN MATERNIČNO PETJE, kjer bomo v varnem okolju izražale vse, kar nam je bilo skozi vsa ta dolga obdobja patriarhalnega sistema nedovoljeno.

1. srečanje bo v petek, 22. maja. Več informacij o ciklu najdete TUKAJ. 

Na vsaki izmed sedmih delavnic bomo spoznavale po enega izmed arhetipov temne ženskosti in se povezovale z njim na primaren način. V uvodu se bomo pogovarjale o zatiranju žensk skozi obdobja patriarhalnega sistema in kako je to povezano z zablokiranimi glasovi, kako je naš glas povezan s sprejemanjem naše ženske energije in povezanostjo z maternico, govorile bomo o ženskih misterijih, povezavi glasu z menstrualnim ciklusom, o povezanosti izročil in vibracij med našimi babicami in nami (vnukinjami) ter ostalimi ženskami naše rodovniške linije ter o povezavi glasu s porodno izkušnjo naših mater in vpliva embrionalnih vtisov na naše psihe.

Advertisements

Krvni misterij poroda: “Porod je bil zame ekstatično izkustvo, iz katerega sem izšla kot tigrica.”

Danes je zadnji Lunin krajec, v Dvojčku. Ta zadnji Lunin krajec se je rodil iz Lune žetve, septemberske polne Lune, ki je otvorila obdobje duhovne, kreativne in materialne žetve. Zadnji Lunin krajec odpira na mesečni ravni zadnji teden menstrualnega cikla in s tem popoln umik vase, popolno predanost refleksiji in meditaciji. Dvojčka sta v pozitivni manifestaciji znamenje duhovnega iskanja in raziskovanja, ki nas lahko s svojo radovednostjo, bistrim umom in razvito inteligenco vodita do ključnih informacij, doživetij in izkušenj, ki obogatijo naše življenje.

Ker smo ženske v Rdečem Šotoru na poti Iskanja, ker se odpravljamo na Žensko Pot, se učimo, da naša ženska modrost izhaja v veliki meri iz naših ženskih krvnih misterijev, vélikih biološko-duhovnih prehodov, ki so šamanske iniciacije, saj nas odpirajo globokim notranjim virom modrosti in nam z ogromnimi spremembami, ki jih prinašajo, omogočajo kvantni napredek v naši Rasti. Danes se bomo poglobile v krvni misterij poroda, njegovo zgodovino in šamanski potencial.

Energija Dvojčkov, raziskovalni duh in meditativno vzdušje zadnjega Luninega krajca nas vzpodbujata, da raziskujemo ta krvni misterij globlje, da se ne zadovoljimo s splošnim družbenim dojemanjem poroda, temveč si postavimo vprašanja o resnični naravi poroda. V  poglobitev v ta misterij, ki nas globoko preobrazi kot Žensko, preobrazilo pa nas je tudi kot Otroka in je torej edini krvni misterij, katerega moč izkusimo moški in ženske, matere in ženske na drugih poteh, nas bo vodila Elena Skoko, Ženska, ki varuje modrost pojočega poroda

V začetku oktobra Rdeči Šotor gosti prav posebno Žensko – Eleno Skoko. Elena Skoko je avtorica knjige Memoirs of a Singing Birth (Spomini na pojoči porod), voditeljica delavnic Singing Birth, ki je bila intervjuvana na Huffington Post-u, z Debro Pascali-Bonaro, avtorico knjige in dokumentarnega filma Orgasmic Birth (Orgazmični porod) pa pripravlja delavnice o ekstatičnem in pojočem porodu.

Elena je ena od tistih pogumnih žensk, ki si upa na področje ženskih duhovno-bioloških prehodov (kot je na primer porod) vpeljati govor o duhovnosti, človeških pravicah in ženskosti. Mnogo nas sodobnih žensk, ki se želimo ponovno povezati z močjo svojih krvnih misterijev, se sooča z zahtevnostjo te naloge – iskati moramo informacije, ki niso splošno dostopne, niti splošno sprejete. Iskati moramo ljudi, ki varujejo modrost krvnih misterijev in so v manjšini. Sprejemati moramo odločitve, na katere se mnogi odzovejo s strahom. V zahtevnosti te naloge pa po vrh vsega še hrepenimo po napajanju svoje Duše z duhovnimi aspekti tega krvnega misterija, o katerih je govora še toliko manj. Kot vedno pri ženski duhovnosti, so njene skrivnosti dostopne skozi telo in njegove skrivnosti. Tako tudi pri porodu. Za vse nas ženske, ki vemo, da porod ni medicinski dogodek, temveč naravni proces in še več – duhovna izkušnja – končno, na glas, odprto, o resnični naravi poroda

Prikazana je datoteka MemoirsofaSingingBirth_by_ElenaSkoko5.jpgKako si ti izkusila svoj glas med porodom? Kakšna spoznanja o porodu ti je ta izkušnja prinesla?

Ko sem rojevala, je moj glas izšel iz mene sam od sebe. V določenih trenutkih sem bila globoko presenečena, ker so iz mene prihajali medvedji zvoki, kot mati medvedka! Ta glas je prihajal iz nekega globokega podzemlja, iz katerega se je vzpenjala moja hčerkica z vso svojo močjo in voljo. Jaz sem ji s petjem odpirala prehod in jo pričakala. 

Prikazana je datoteka MemoirsofaSingingBirth_by_ElenaSkoko.jpgKaj je zate orgazmični porod?

Porod je seksualno in čutno izkustvo in iskreno, zabavno! Jaz sem se med porajanjem smejala, pela in preklinjala (ko se ljubim, ne preklinjam, nisem pa tudi “dostojna”). Porod je orgazmičen, ko je ženska svobodna, da se premika in da počne tisto, kar ji v danem ternutku ustreza. Če bi bilo vsem ženskam to omogočeno, bi mnoge spontano masturbirale med popadki, ker to zares pomaga. Ampak pogosto imamo notranje in zunanje sovražnike, ki nam onemogočajo, da se sprostimo in dovolimo, da nas porod odpelje v zaljubljeni trans, v katerem lahko plešemo s svojim otrokom. 

Kakšna je vloga glasu (in petja) med porajanjem?

Ženske spontano uporabljajo glas, ko rojevajo. Če se zavedajo, kako jim lahko glas, skozi petje, mrmranje, dihanje, pomaga, potem je edini napor samo sebe napotiti iz sramu pred sodbo drugih ljudi. Glas ženske, ki rojeva, je prekrasen… kot da se vsa narava odziva s tisočimi glasovi. Tehnično sta naša usta in grlo tesno povezana z materničnim vratom in ko se odpira eno, se odpira tudi drugo. Ženske v porodnišnicah pogosto bruhajo pred porodom. Naše telo je izredno poetično bitje, odgovarja z metaforami in analogijami veliko bolje kot z mehaničnimi stimulacijami. 

Prikazana je datoteka MemoirsofaSingingBirth_by_ElenaSkoko6.jpgZakaj ženske ne poznajo tako preprostih načinov za lajšanje izziva poroda kot je uporaba glasu in se namesto tega zatekajo k farmacevtsko-tehnološkim rešitvam?

Kako naj bi vedela, ko tako malo ljudi govori o tem? Medtem ko se o medicinski pomoči govori, kot da je božja roka. Gre se za propagando, “dominantno zgodbo”, ki se ponavlja v nedogled in ne dopušča drugim zgodbam, da bi prišle do naših ušes. Če pa nimamo sluha, ne moremo niti peti. Za zdaj se o tem šepeta, tiho in na skrivaj, v posebnih krogih, kot da je prepovedano. V resnici je leta 1555 Cerkev v Angliji prepovedala petje med porodom. 

“Porod je bil zame ekstatično izkustvo, iz katerega sem izšla kot tigrica, prepolna energije, z občutkom moči in vzhičenja. Počutila sem se spremenjeno, čeprav še nisem vedela, kakšna sprememba je to.” Elena Skoko v intervjuju za Prirodna Mama

Prikazana je datoteka MemoirsofaSingingBirth_by_ElenaSkoko2.jpgKje si ti rodila in zakaj si se tako odločila?

Rodila sem na Baliju s pomočjo babice Ibu Robin Lim, v porodnem centru Bumi Sehat. To se mi je zdela najboljša možnost za nas. Tam smo del leta živeli in s tem je bila odločitev lažja. Ko sva spoznala Ibu Robin Lim, nama je bilo takoj jasno, da je ona tisto, kar sva iskala: brezpogojna podpora osebe, ki uporablja znanje, izkušnje, spoštovanje in neizmerno ljubezen.  Robin je bila zame kot mama, babica in prababica v eni osebi. Nisem bila dovolj prepričana vase in o porodu nisem vedela skoraj nič. Prav tako se nisem zavedala, kako potrebna mi je bila podpora osebe, v katero lahko popolnoma zaupam in ki bo pazila name in na mojega otroka z materinsko ljubeznijo, dopuščajoč mi, da sem samostojna. 

Kaj je potrebno za ekstatični porod? Kakšne vrste žensk lažje ekstatično doživijo porod in kakšne vrste žensk težje? Kakšno pripravo bi priporočila tem zadnjim?

Potrebno je vse, kar bi bilo potrebno za ljubljenje. Običajno je to intimno vzdušje, ljudje, ki jih imamo radi, mir in svoboda gibanja. Obstajajo tudi določeni položaji, ki fizično olajšujejo orgazem med porodom, tako da se lahko uporabi tudi te. Ampak v splošnem, če se počutimo svobodne, bo zagotovo vsak porod ekstatičen. 

Prikazana je datoteka MemoirsofaSingingBirth_by_ElenaSkoko7.jpgNa kakšne načine se pripravljate na proces poroda na delavnicah Singing Birth?

Na delavnicah Singing Birth je veselo in intenzivno, poje se, pleše, smeji in joče. Vse z namenom osvobajanja od predsodkov o porodu. Delijo se znanja in izkušnje o porodu na osebni način, brez avtoritete ali pametovanja. Ženske znajo rojevati otroke in otroci se znajo roditi. Na delavnicah je moja vloga, da spomnim ženske na tisto, kar že imajo v sebi in na tisto, kar že vedo. Naša kultura je pozabila na to, kako se rojevajo otroci. Skozi študije, zgodbe, pesmi si prizadevam to znanje vrniti ženskam. 

Prikazana je datoteka MemoirsofaSingingBirth_14.jpgKakšna je vloga očeta pri uresničevanju fiziološkega, pojočega, ekstatičnega poroda?

Očetje so pri nežnem porodu sladki… Njihova vloga je, da podpirajo žensko, včasih samo s svojo fizično močjo, da se lahko naslonijo nanje. Očetje, ki zmorejo preseči svoje predsodke in strahove, večina jih zmore, prav tako doživljajo trans in vstopijo v neko porodno dimenzijo, v kateri je zelo jasno, kakšna je njihova vloga – so nevidni čuvaji svetega prostora porajanja, kjer je porojevajoča ženska Boginja. To vlogo prostovoljno in ponosno sprejmejo. Če čutijo, da to ni to, česar si želijo, je bolje, da grejo ven na zrak in se vrnejo, ko se vse konča. 

Prikazana je datoteka MemoirsofaSingingBirth_by_ElenaSkoko8.jpgKaj je lotus porod in zakaj si se odločila zanj?

Pri lotus porodu se popkovina ne prereže, temveč se pusti, da se popkovina skupaj s posteljico sama loči od otroka. Gre za prakso, ki še ni dolgo prisotna v naši družbi, v Aziji pa obstaja več narodov, ki ne režejo popkovine, na primer v Indoneziji. Ne-rezanje popkovine omogoča zalogam železa, matičnih celic in raznih “hormonov ljubezni” (oksitocin, beta-endorfin, dopamin, …), da v celoti vstopijo v otroka, saj tja tudi spadajo. Otrok po porodu dobi do ene tretjine svoje krvi od posteljice, če se popkovina ne prereže vsaj nekaj ur, v najkrajšnem primeru po vsaj 5 minutah. Obstaja tudi energetski aspekt – popkovina se loči, ko je otrok pripravljen. V Indoneziji posteljico imenujejo “ari-ari”, kar pomeni bratje in sestre. Posteljico vidijo kot otrokovega večnega angela varuha in ritualno jo pokopljejo pred vhodom v hišo ali na neko sveto in lepo mesto. To se je do nedavnega počelo tudi v naših krajih.  

SingingBirth_workshop_Ljubljana_flyer_maliKaj te je privedlo do tega, da si ustvarila delavnice Singing Birth?

Po porodu sem napisala knjigo Memoirs of a Singing Birth,
na zahtevo svojih prijateljic, ki so želele vedeti vse detajle moje izkušnje. Ko sem knjigo predstavljala na različnih koncih sveta, mi je postajalo vse bolj jasno, kako ženske in naša družba potrebujejo pozitivne zgodbe o porodu, deljenje znanja in izkušenj o tem, kako se rojevajo otroci.
Počutila sem se odgovorno in vse bolj sem se informirala, tako da sem postala tudi aktivistka za človeške pravice v porodu. Največ sem delala na sebi, da bi bila čim bolj odprta, da bi se ženskam in njihovim zgodbam približala z razumevanjem in sočutjem, brez obsodbe. Ko so slišale mojo zgodbo, so ženske takoj začutile potrebo, da podelijo svoje izkušnje in jaz sem jih z veseljem poslušala. Znašla sem se na neki predstavitvi, kjer sem govorila o svojem porodu, pa tudi o kulturi rojevanja, ki je postala tema mojega raziskovalnega dela, prav tako pa sem pela in govorila o tem, kako lahko petje olajša porod. Udeleženke in organizatorke (13 doul iz Italije) so me vprašale, ali bi iz predstavitve naredila seminar. Tam je bila tudi Debra Pascali-Bonaro, ki mi je naravnost in detajlno opisala, kako se ustvarjajo seminarji in me opogumila v tej pobudi. Tako so nastale Singing Birth delavnice, z Debro pa načrtujeva skupaj delati tudi na delavnicah o ekstatičnem in pojočem porodu.  

Prikazana je datoteka MemoirsofaSingingBirth_by_ElenaSkoko4.jpgZakaj je porod ženski obred prehoda (iniciacija)? Zakaj je ta dimenzija v sodobni družbi pogosto spregledana in kako lahko to pozdravimo? Kakšne duševne, čustvene in duhovne spremembe in procesi se dogajajo v ženski med tem prehodom?

Kot vsaka iniciacija, je tudi porod nemogoče opisati, ne da bi prešle skozi to izkušnjo. Prav tako je drugače za vsako žensko, tako da nihče ne more reči, kaj v resnici je porod. Pogosto ženske uporabljajo jezik poezije, mistike, religije, ko opisujejo, kar so doživele. Porod lahko vidimo tudi kot šamansko izkušnjo, v katerem imajo ženske priviligirano pot – vsaka ženska, ki je svobodno rodila, je doživela drastično preobrazbo, tako fizično, kot tudi psihično (o tem v italijanščini piše Morena Luciani). O tej izredni izkušnji lahko govorimo v jeziku znanosti (kot na primer dr. Sarah J. Buckley), babiške stroke (v knjigah Ine May Gaskin, Ibu Robin Lim, Verene Schmid, Elisabeth Davis) ali skozi zgodbo samih žensk, ki so s pomočjo interneta dostopnejše in bolj razširjene.  Prav tako ne smemo pozabiti da imamo tudi mi, v naših koreninah, izkušnjo in znanje naših prednikov, ki so spoštovali žensko načelo in spoštovali ženske v njihovih življenjskih obdobjih, dodeljevali pomembno mesto obredom poroda, ki so bili izključno ženska domena. Danes znanost in ženske same kažejo na to, da se v prisotnosti ženske pomoči lažje rojeva (anketa Listening to Mothers). Torej nekaj je na tej izkušnji, kar nas povezuje z drugimi ženskami in zdi se, da se počutimo kot del neprekinjene linije, neke večje celote. Družba, ki spoštuje žensko načelo, je družba miru in blagostanja. 

“Moj porod je bil ekstatičen, romantičen in navdušujoč. To je bil obred iniciacije, fizično in duhovno izkustvo. Lahko rečem, da sem skozi porod spoznala svojo duhovnost in dovolila tem aspektu, da se pokaže v mojem življenju. Nisem imela pojma, da je porod lahko mistična izkušnja in da je to nekaj, kar globoko bogati vse, ki mu prisostvujejo. Prav tako sem odkrila aspekte svoje ženstvenosti, ki jih nisem poznala. Ne gre se samo o materinstvu, temveč o močnem občutku, da sem Ženska. Težko je to opisati z običajnimi besedami, jaz sem potrebovala celo knjigo in še vedno mi ni uspelo povedati vsega… Prav tako sem ugotovila, v kakšni meri je porod del moje spolnosti. Od mene in moje okolice je odvisno, v kakšni meri bom ta aspekt spolnosti sprejela.” Elena Skoko v intervjuju za Prirodna Mama 

sprašuje: Ana Drevenšek

Ženska, Mama, Sveta Nosečnica, ki nosiš novo Življenje, Dekle, ki se poglabljaš v misterij, ki te čaka – vabljena si, srčno, na čudovito druženje v Rdečem Šotoru, z Eleno Skoko, 11. in 12. oktobra 2014 na delavnici Singing Birth, kjer bo Elena podelila svoje znanje o tem krvnem misteriju, še posebej o pomenu petja, samoizražanja, svobode, užitka med porodom. Popeljala nas bo skozi zgodbe, študije, praktične vaje, da bomo izkusile sporočilo tega misterija na svoji koži. Več informacij o delavnici najdeš na tem linku. Singing Birth delavnica z Eleno Skoko

Kako ti doživljaš naravo poroda? Če si imela porodno izkušnjo, kakšna je bila? Kot bodoča mamica, kakšen je tvoj proces spoznavanja narave poroda in materinstva, kam te vodi pot, s katerimi informacijami se spoznavaš? Kakšni so tvoji občutki glede poroda in materinstva? Kakšna je po tvojem mnenju družbena vloga naravnega poroda in materinstva? Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Šamanske iniciacije: prva menstruacija, porod, menopavza

Prazna Luna nas srka vase. slika: Emily Balivet

Prazna Luna nas srka vase. slika: Emily Balivet

Prazna Luna, 27. Julij 2014

Prazna Luna. Nova Luna. Mlaj. Babica mi je povedala, da jo kliče Črna Luna; ker izgine z neba in ker ima nanjo še večji učinek kot polna Luna. Kar seveda ni nič čudnega. Polna Luna je estetsko v naši kulturi pogosto opevana in upodobljena. Pripovedi o vplivu polne Lune in zgodbe o njenem sijaju najdemo na vsakem koraku. Nisem pa še zasledila opevanja prazne Lune, Mlaja. Nisem še našla pesmi, ki bi opevala njen vpliv na človeka.

Ženska dobro pozna prazno Luno. Njen menstrualni cikel vnese v njeno življenje pomembno spremembo – izmenjavanje med svetlobo in temo, delom in počitkom, dejanjem in refleksijo. Med porodom, ko se rojeva kot Mati, kot polna Luna ženskega življenja, se hkrati spusti v svoje najgloblje globine, v svojo prazno Luno, kjer odkrije svojo resnično moč, veličino, kjer se preobrazi. Med menopavzo, ko mesečni cikel zapusti njeno življenje in se z delom sebe zopet poveže z večnostjo, kamor se bo kmalu vrnila – kroženje svetlobe in teme se v njenem življenju konča, toda zdaj je energija prazne Lune ves čas ob njej; je v stanju stalno izostrene intuicije, neprestanega stika z onostranstvom, z duhovnim svetom, s katerim v tem času še tesneje in še jasneje sodeluje.

Prazna Luna je zatorej za nas ženske izrednega pomena, morda celo pomembnejša kot polna Luna. Prazna Luna nosi esenco naših zemeljskih preobrazb, bistvo naše zemeljske ženskosti.

Še posebej ob prazni Luni, ko je stik z intuicijo, domišljijo in svetovi onkraj časa in prostora močnejši, sanjam o družbi, o stanju, kjer se ženske zavedamo svoje svetosti, kjer se je zavedajo tudi moški. Kjer je ženska prepoznana kot utelešenje energij stvarjenja, izvora življenja. Kjer se spoštuje njene življenjske cikle, ker lahko vsakega človeka naučijo o naravi življenja, naravi prihajanja duš na Zemljo, in torej o globljem smislu našega obstoja. Ženske smo svete. Ženske smo ključ do duhovnih korenin Človeka. Ali smo se tega sposobne zavedati? Ali smo se sposobne zavedati, da naše telo, v svoji obliki, podobi, delovanju, ciklih, predstavlja sveto strukturo vesolja? Ali smo se sposobne zavedati, da smo živi tempelj? Ženske smo vez med duhovnim in zemeljskim. Pravzaprav, bolj kot se poglabljamo vase, bolj ugotavljamo, da takšna razdelitev po vsej verjetnosti sploh ne obstaja ali pa ima povsem drugačno obliko, kot si jo predstavljamo. Ženska izkušnja namreč dokazuje, da je zemeljsko lahko še kako duhovno.

Ženske doživljamo mejo med »duhovnim« in »zemeljskim« tako tanko, da jih počasi nehamo razdeljevati na dva sveta. Zaradi tega razloga smo bile tudi morjene med Gorečimi časi, kot imenujemo čase preganjanja čarovnic – modrih žensk. Žalostno je, zasledim priznane avtorice, ki poglobljeno in s strastjo raziskujejo in pišejo o ženskih misterijih, religiji Boginje, ženski duhovnosti in ritualu, pa pravijo, da je resničnost le tisto, kar je znanstveno dokazljivo. Da ne smemo verjeti v magijo, ker je to otročje. Da moramo verjeti, da je Boginja le projekcija naših umov, izraz naših otroških teženj po tem, da imamo nad seboj avtoriteto-starša. Resnično žalostno in po mojem mnenju posledica le delne preobrazbe patriarhata. Ženska, ki tako govori, zanika temeljno potezo ženskega bivanja – da smo šamanke. Uresničuje patriarhalne teze, mehanistične, znanstvene, skratka vse tiste, ki so proti ženski naravi.

Magija je del poti Boginje. slika: Steven Kenny

Magija je del poti Boginje. slika: Steven Kenny

Ob razočaranju nad takšnimi idejami pa me spreleti spoznanje, da je očistiti se patriarhalnih okov pravzaprav zelo težko delo, ki je izredno globinsko, zahteva velike količine pozornosti in energije in je dolgotrajno. Patriarhalne strukture in miselnost so vkoreninjene tako globoko v nas, da se jih včasih s težavo zavemo. Včasih se torej spontano in normalno zgodi, da ženska le napol asimilira novo (staro, izvorno) žensko miselnost, delno pa deluje še vedno v okvirju vsiljene patriarhalne. Še posebej je to mamljivo zato, ker patriarhat ženski način bivanja, mišljenja in delovanja zasmehuje kot iracionalne, celo shizofrene:

ŽENSKA duhovnost in znanost (znanje, védenje) temeljita na intuitivni izkušnji in spoznanju. Ta paradigma učenja, delovanja in bivanja je bila s strani seksistične patriarhalne družbe zasmehovana kot neveljavna. Vse, kar ni dokazljivo (z merili zahodne znanosti), je neveljavno. To je eno od najglobljih zanikanj ženskosti. Marianne Williamson to najbolje ubesedi:

“”New Age” (“Nova doba”) je oznaka, ki se uporablja za trivializiranje še tako resnega misleca. Martin Luther King, Jr. je dejal: “Pred seboj imamo čudovito priložnost vbrizgati novo dimenzijo ljubezni v žile civilizacije.” Ali naj bi le kleru (duhovniki) bilo dovoljeno to reči, ne da bi se jim posmehovali? Mimogrede, kaj naredi nekoga “new age guruja”, kot to, da so ga tako karikirali pred desetletji v reviji People in podobnimi? In še pomembneje, poskušam ugotoviti, le kako se človek bori s to karikaturo? Ne bom se odpovedala svojemu stilu, da bi ustregla podzavestnemu seksizmu, tako kot ne bom prenehala zagovarjati moč vere, da bi ustregla sekulariziranemu naprednemu predsodku. Ljubezen ne potrebuje znanstvenega dokaza.”

Tudi sama se zavedamo nevarnosti delne preobrazbe in vztrajnosti patriarhalnih miselnih struktur. Zavedam se, kako me lahko patriarhalne strukture, v katere sem bila socializirana, nadzirajo in govorijo skozme, medtem ko verjamem, da govorim po svoje, po žensko, zavestno. Zato si prizadevam, da kritično razmišljam o mojem pristopu, o temah, ki jih izbiram, o svojih komentarjih na te teme . . . Zavedam se, da me kdaj zanese nekaj, kar ni moje, da včasih pozabim na vračanje k ženskosti in me zanese v način življenja in dela, ki ni ženski. In nato si nežno oprostim, ker vem, da prehod nazaj k svojemu prvobitnemu bitju ne bo lahek in se popravim. Prazna Luna mi pri tem takoo pomaga. Ne vem, ali bi zmogla to refleksijo brez njene pomoči – ne da bi me vsak mesec potegnila vase in mi pokazala, kako stvari zares stojijo.

Ženske moramo biti na svoji ženski poti torej še posebej natančne, pozorne in dosledne. Naše delo se bo sprva zdelo kot plavanje proti toku – zaobjeti moramo svojo Dušo, katere delovanje je v diametralnem nasprotju z delovanjem patriarhalnih struktur in z vsem, za kar nam patriarhat govori, da je sveta resnica. Seveda je z vsakim korakom, z vsakim uspehom lažje, pa vendar moramo ostati osredotočene in se zavedati, kakšna je narava naše poti – šamanske poti.

Naša šamanskost se razcveta skozi naše osnovne šamanske iniciacije: prvo (in vse naslednje) menstruacijo, porod in menopavzo. Vse te iniciacije povezuje sveta ženska spolnost in spolno energijo lahko ženske na različne načine uporabljamo na svoji šamanski poti, bodisi dobesedno skozi spolnost, bodisi skozi kontemplacijo njene narave in gibanja.

Ženske šamanske iniciacije

Ženske šamanske iniciacije izhajajo iz telesa, so psihoseksualne, povezujejo kri, zemljo, duha. Ženske smo ključ do izgubljenega Raja.

Ženske šamanske iniciacije izhajajo iz telesa, so psihoseksualne, povezujejo kri, zemljo, duha. Ženske smo ključ do izgubljenega Raja.

Pri prvi menstruaciji se v našem telesu začno dogajati ključne hormonske spremembe – naše telo bo od sedaj doživljajo povsem drugačen, nov proces – mesečno cikličnost, mesečno potovanje. Hormoni, ki uravnavajo naš cikel in ki so različno prisotni v različnih delih našega cikla, imajo na nas ne le fizične (ovulacija, menstrualna krvavitev), temveč tudi čustvene, psihološke, duhovne učinke. Od prve menstruacije dalje smo ženske ciklične. Skozi življenje začnemo krožiti po vzpenjajoči se spirali. Naše večnostno dojemanje časa, ki smo ga prinesle še z onostranstva, še od pred svojega rojstva, se konča, popolnoma se prizemljimo skozi cikličnost svojega telesa. Poleg prizemljenosti prinaša menstruacija mesečno potovanje po svoji duši – plodnost in spremljajoča biološka želja po oploditvi nam odpreta nove dimenzije kreativnosti; menstrualna krvavitev in počitek telesa ob njej nam odpreta nove dimenzije refleksije in poglobitve vase. Škoda je, da deklice ob svoji prvi menstruaciji niso deležne čaščenja – postale so namreč človeški koledar, utelešen kozmos, vodnice človeštva. Skozi mesečno doživljanje rojstva in smrti postajajo učiteljice življenja. Ženske, odstranimo sram, skrivanje in neprijetnost od izkušenj menstruacij naših zanamk in jim podarimo čaščenje in zavedanje, da so božanske!

Med nosečnostjo in porodom doživljamo ženske drugo temeljno bio-duhovno transformacijo, ki nas odpre povsem novim ravnem bivanja. Pravzaprav se začne ta proces že pred nosečnostjo za porodom, še posebej ga občutijo senzitivne in zavestne ženske – stik z dušami, ki jim bomo podarile telo in materinstvo začutimo že (veliko) pred zanositvijo. Naša duša in telo se začneta odpirati dajanju, gnezdenju, komunikaciji z novim bitjem. Med nosečnostjo doživlja naše telo ogromne spremembe, ki se jih včasih medicinsko-tehnološki sistem kar boji in si jih ne upa označiti za normalne! Neprestano povišane ravni estrogena in oskitocina nas delajo vzhičene, srečne, odprte, občutljive, izostrijo nam intuicijo, čute, zaznavo, osredotočenost. Med porodom hormonski koktajl doseže nepredstavljive višave, spremlja pa ga nepredstavljiva poglobitev v svoje globine in soočenje s pozabljenimi deli duše pa tudi vseobsegajoča ljubezen in sočutje do vsega živega, do Enosti. Ekstaza! Dotaknemo se linije med življenjem in smrtjo, spoznamo se z brezpogojno ljubeznijo. Učimo se mehkobe, prilagajanja, nenavezovanja. Minljivosti. Na globlji ravni se soočimo s svojo sposobnostjo ustvarjanja, s svojo neverjetno kreativnostjo. Zavemo se, da smo izvor življenja. Da Duše potujejo na svet preko nas. Da smo ključni element, ki povezuje to- in onostranstvo. Še globlje smo povezane s svojimi šamanskimi sposobnostmi – namreč povezovanjem svetov, sporazumevanjem med svetovi. Naj bo ženskam omogočeno nemoteno doživljati svojo nosečnost, naj jim bo omogočeno občutiti svetost tega časa. Naj jim bo omogočeno čuječe zapluti v spočetje. Naj bosta dostojanstvo in transformativnost poroda zaščitena. Naj se ne dogajajo več obporodne zlorabe. Vrnimo porodu šamansko dimenzijo!

Menopavza je na nek način obrnjena izkušnja prve menstruacije. Oba procesa spremlja daljše obdobje začetka sprememb, ki se dogajajo postopoma in se z različnimi fizičnimi/psihološkimi/duhovnimi znamenji najavljajo v naprej. Menopavza pomeni konec cikličnosti. Pomeni, da se v utelešenem telesu z delom svoje duše premaknemo v onostranstvo, onkraj prostora in časa. Menopavza nam olajša pot skozi Smrt. Osvobodi nas kreativno-plodnostne priklenjenosti na naše telo, na zemeljsko življenje in nam omogoči, da smo bolj dostopne duhovnim procesom, ki se želijo vršiti v nas kot priprava na Véliko potovanje. V našem telesu izginejo hormoni cikla, pojavi pa se veliko androgenih hormonov, ki so značilni za moške in tipične biološke poteze moškosti – postanemo torej bolj asertivne, samozavestne, v stiku s seboj, svojo voljo, željami, potrebami, védenjem. Postanemo voditeljice skupnosti, ker smo ves čas v intuitivnem procesu, v stiku z drugimi dimenzijami in ker smo dovolj odločne, da svoje védenje, svojo voljo tudi uresničimo, uveljavimo. Menopavzo v sodobni družbi “zdravimo” s hormonskimi terapijami. Poskušamo potlačiti njena znamenja, njena sporočila. Dojemamo jo kot konec ženskosti, kot izgubo dostojanstva. Nič ne bi moglo biti dalje od resnice! Menopavza je veličasten prehod v osvoboditev od plodnosti (ki je lahko tudi utrujajoča in nas zanese v preveliko produktivnost in zanemarjanje meditativnosti) in v obdobje izostrene modrosti in vodenja! Vrnimo menopavzi njeno dostojanstvo. Počastimo njena znamenja. Predajmo se jim. Predajmo se njihovim sporočilom. Tako bomo lahko deležne njihovih šamanskih cvetov.

Dekle, Mati in Modra Ženska so arhetipi treh glavnih ženskih šamanskih iniciacij.

Dekle, Mati in Modra Ženska so arhetipi treh glavnih ženskih šamanskih iniciacij.

Del ženske šamanske poti je, da ponovno ozavestimo šamanski potencial naših naravnih telesnih procesov. Tako preprosto je! Šamanke smo po naravi! . . . Povrniti tem iniciacijam njihovo vlogo ni preprost, lahek, hiter proces. Z njim napredujemo postopoma, iz cikla v cikel. Upajmo si iti globlje, upajmo si za seboj pustiti nefunkcionalne patriarhalne strukture! Sestre, čutim vas v globinah prazne Lune, čutim vašo pot in jo pozdravljam. Vesela sem, da smo skupaj na tej poti. Luna počasi spet raste. Smo kot ranljiv popek. Čuvajmo se, dokler ne bo svetloba dovolj močna, da se razcvetimo!

Ana Drevenšek

Kako ti doživljaš nevarnosti na poti ženskega prebujenja v obliki ponotranjenih patriarhalnih struktur? Si se pri sebi kdaj zavedla, da skozi tebe deluje neka struktura, vedenjski vzorec, miselnost, ki ti ne pripada, ki je ponotranjena, ki prihaja iz patriarhalne okolice? Kako ti rasteš na svoji poti k izvorni ženskosti? Kakšni so tvoji vzponi in padci? Kakšen del tvoje poti k ženskosti tvorijo menstruacija/porod/menopavza? Kako doživljaš te šamanske prehode? Kako sodeluješ z njimi?  Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!

 

 

 

Prvi krajec v Devici: Zdravljenje ženske spolnosti – ekofeminističen pristop

prvi Lunin krajec

prvi Lunin krajec

Danes ob 22.40 nastopi prvi Lunin krajec v Devici. Devica je znamenje urejenosti, kategorizacije, razčlenjevanja, ustvarjanja in ohranjanja redu na najbolj praktični ravni. Predstavlja malček nezainteresiranosti za globine in globlje vzroke raznih fenomenov, bolj jo zanima, kako stvar pragmatično, tukaj in zdaj in brez zapletenosti razrešiti tako, da bo delovala. Prvi Lunin krajec pa naznanja začetek kreativnega tedna pred polno Luno, ko vstopimo ven, v svet, s svojim glasom, energijo, prisotnostjo. Ko začenjamo manifestirati, uresničevati. Prvi Lunin krajec in Devica nam torej tokrat omogočata, da proaktivno na pragmatičen način razrešimo neko področje v svojem življenju. Devičina pragmatičnost nam pomaga, da se ne zapletamo v pregloboko sentimentalnost. Včasih neka stvar ne deluje preprosto zato, ker nimamo pravih informacij, znanja. Ne pa zaradi nekega globokega duhovnega razloga ali neke hude travme. Devica nam torej omogoča, da trezno razrešimo svoje težave, ne da bi nas ta proces čustveno obremenjeval. Tokrat bomo razreševale težave in nesporazume v spolnosti. No, malo kopanja v globine vseeno bo, tako pač je pri nas v Rdečem Šotoru. 😉 Smo pač arheologinje. 😉

Boleč spolni odnos – pogosta težava sodobnih žensk

Boleči spolni odnos ali disparevnija je zelo pogost pojav in vsaka ženska ga izkusi vsaj enkrat v življenju. Nekatere ženske ga poznajo kot pokazatelj, da se nekaj ne dogaja po njihovi meri, druge pa znova in znova trpijo bolečino med spolnim odnosom in ne vedno, kako naj se spopadejo s problemom. Boleč spolni odnos je lahko posledica stresa, nesamozavesti ali pa spolne zlorabe ali patriarhalnega zatiranja ženske spolnosti. Kako lahko ženske zopet zavzamemo svojo moč in ozdravimo svojo spolnost – na ekofeminističen način? Najprej, kaj sploh je ekofeminizem?

“Ekofeminizem vključuje gibanja in filozofije, ki povezujejo feminizem z ekologijo. Izraz naj bi skovala francoska pisateljica Françoise d’Eaubonne v svoji knjigi Le Féminisme ou la Mort (Feminizem ali smrt) (1974). Ekofeminizem povezuje izkoriščanje in dominacijo nad ženskami in izkoriščanje in dominacijo nad okoljem in trdi, da obstaja vez med ženskami in naravo. Ekofeministi verjamejo, da se ta vez manifestira skozi tradicionalno ženske vrline, kot so vzajemnost, negovanje in sodelovanje, ki so prisotne tako v ženskah, kot v naravi. Ekofeministi povezujejo tudi menstruacijo in Lunin cikel, porod in kreacijo, itd. Ženske in narava so povezane tudi v skupni zgodovini zatiranosti s strani patriarhalne Zahodne družbe.
Vandana Shiva pravi, da imajo ženske posebno povezavo z okoljem skozi vsakodnevne dejavnosti, ki pa je prezrta. Pravi, da so ženske tiste, ki v ekonomijah golega preživetja ustvarjajo bogastvo v sodelovanju z naravo in so strokovnjakinje holističnega in ekološkega znanja o naravnih procesih. Vendar pravi, da ti alternativni načini védenja, ki so usmerjeni k družbenem blagostanju in tešitvi potreb, niso priznani s strani kapitalistične redukcionistične paradigme, saj le-ta ne zmore uvideti povezanosti narave, ženskih življenj, dela in znanja z ustvarjanjem bogastva.” Wikipedia

Ekofeminizem nas torej uči, da naše težave niso le naše osebne težave, ampak so simptom večjega, globalnega fenomena patriarhata, ki ne zajema le zatiranje žensk, ampak tudi zatiranje narave, vseh ostalih bitij na splošno, naravnih ciklov…Ko vidimo svoje osebne težave v luči tega večjega fenomena, razumemo njihov vzrok in vemo, kje iskati rešitve.

Čaščenje yoni.

Čaščenje yoni.

Telesni vzroki (s psihološkimi izvori)

Boleč spolni odnos izkušajo mnoge ženske. Pravzaprav je pojav veliko pogostejši, kot bi si morda upali pomisliti zaradi pritiska našeseksistične družbe. Nekatere raziskave ocenjujejo, da približno 46 % žensk izkuša boleč spolni odnos (Jamieson DJ, Steege JF). Boleč spolni odnos lahko povzroči mnogo različnih dejavnikov, od povsem fizioloških, do čustvenih, duhovnih.

Fiziološki razlogi so operacija, ženska genitalna mutilacija (v nekaterih kulturah; žensko “obrezovanje”, ta fenomen psihološko odlično razdela Alice Walker v svoji knjigi Skrivnost radosti), epiziotomija med porodom (prerez presredka), vaginalno vnetje (npr. zaradi spolno prenosljive bolezni, glivične okužbe ali poškodbe), suhost kot posledica predmenopavznih sprememb, dojenja ali po porodu, jemanje določenih zdravil, ki zmanjšujejo poželenje in lubrikacijo (antidepresivi, zdravila za visok krvni pritisk, sedativi, antihistamini in določene kontracepcijske tabletke). Bolečino ob globokem prodoru lahko povzroča endometrioza (stanje, ko se maternično tkivo razrašča onkraj svojih meja, po trebušni votlini), pelvična vnetna bolezen (vnetje v mali medenici), zdrs maternice (maternični prolaps), obrnjena maternica, fibroidi v maternici, ciste, vnetje mehurja, hemoroidi in ciste na jajčnikih.

Psihološki, duhovni vzroki

Razlogi za boleč spolni odnos pa so tudi in predvsem psihološki. Pravzaprav so tudi vzroki za vsa našteta bolezenska stanja psihološki, duhovni in dobro bi bilo, če bi se pri zdravljenju teh stanj bolj poglabljali v to dimenzijo bolezni. Več o vzrokih za ženske bolezni (ki lahko povzročajo tudi boleče spolne odnose), lahko preberete tukaj:Ženske bolezni: posledica zatrte Divjosti.

Psihološki vzroki za boleč spolni odnos so najrazličnejši, vse pa povezuje določena psihološka stiska, ki se je ženska pogosto ne zaveda in se z njo ne sooča. Pogosto je vzrok bolečine preprosto nepoznavanje lastne spolnosti in nezavedanje, kako različne okoliščine vplivajo na naše doživljanje. Stres, tesnoba, depresivnost, ki lahko izhajajo iz drugih področih naših življenj (na primer delo), nam onemogočajo, da bi se resnično osredinile v svojem telesu in sledile njegovemu ritmu, potrebam, naravi. Kronična preutrujenost nam prav tako odvzema sposobnost, da bi si za spolni odnos vzeli dovolj časa, pozornosti in notranje prisotnosti.

Boleč spolni odnos je lahko tudi posledica strahu pred intimo in zbliževanjem oziroma izraz nesamozavesti pred drugo osebo – bodisi nesamozavesti glede svojega telesa ali spolnega “nastopa”, bodisi zaradi občutka nevrednosti ljubezni, pozornosti, naklonjenosti, skrbi druge osebe. Veliko žensk ima tudi težave s sprejemanjem pozornosti – dovoliti si, da se nam nekdo posveča, skrbi za nas, skrbi, da smo zadovoljene.

Seveda je najtežavnejši vzrok bolečih spolnih odnosov izkušnja spolne zlorabe. Takšna izkušnja ustvari globoko travmo in ima močan biološki vpliv na delovanje maternice in spolnih organov. Pogosto je lahko kronična bolečina na področju druge čakre posledica spolne zlorabe. Kar pa je najzanimivejše in premalo priznano je, da lahko boleče spolne odnose povzroča tudi izkušnja spolne zlorabe iz preteklega življenja.

Boginja Afrodita zdravi spolnost tako, da nam povrne otroško nedolžnost, igrivost in nezadržanost.

Boginja Afrodita zdravi spolnost tako, da nam povrne otroško nedolžnost, igrivost in nezadržanost. slika: Sharon George

Patriarhat in boleči spolni odnosi

Veliko žensk ima težave na področju spolnega življenja (težave z bolečinami, intimnostjo, pomanjkanjem poželenja) in izkazuje tudi vse ostale simptome spolne zlorabe in vendar spolne zlorabe niso izkusile. Težave v spolnosti dobijo tako povsem novo dimenzijo – zgodovinsko, duhovno, socialno, politično. Spolna zloraba je eden najhujših, najbolj zamolčanih zločinov patriarhalne družbe. Dogaja se že vse odkar je le-ta nastala. Travmo spolne zlorabe iz preteklega življenja nosi veliko žensk in povzroča jim težave, ki jim ni videti izvora. Poleg spolne zlorabe patriarhalna družba tudi na druge načine rani žensko spolnost (in konec koncev tudi moško, tisto, ki je povezana s senzitivnim delom moških).

Rani jo z neupoštevanjem holističnega doživljanja ženske, ki spolnost dojema tudi kot čustveno in duhovno združitev, ki vidi v njej tudi kreativne, ne le prokreativne potenciale. Ker je spolnost v patriarhalni družbi dojemana falocentrično, je tudi obsojena kot grešna, saj so zanikani vsi ostali aspekti spolnosti, ki jih ženska intuitivno čuti, falocentrizem pa je zanje slep.

“Ženska, spomni se. Spomin prebiva globoko v tvojem umu, v tvoji krvi, v tvoji življenje-dajajoči temi. Sezi dol k njemu in ga prinesi na plano.
Spomni se časa, preden je moški začel šteti čas. Spomni se časa, ko je bila ženska svet in svet je bil ženska. Spomni se časa, ko je vsaka mama ustanovila svoj klan, vodila svoje otroke, uveljavila smernice vedenja za svoje ljubimce in posedovala dom, ki se je prenesel na njene hčerke. Spomni se časa, ko so Materini zakoni moškim prepovedovali nasilje do drugih, še posebej do žensk in otrok. Spomni se časa, ko je bilo posilstvo nepoznano, saj se je vsako spolno srečanje zgodilo po izbiri ženske. Spomni se časa, ko si moški niso drznili lastiti si kateregakoli od aspektov ekonomskih, političnih, spolnih ali reproduktivnih dejavnosti ženske, temveč so častili ženske, ker so rojevale in negovale človeško raso …
Spomni se, da je le ženska … imela pravico uveljavljati modre zakone v dobrobit prihodnjim generacijam. Spomni se, da je le ženska poznala misterije življenja in smrti, zdravljenja in prekletstva. Spomni se svetišč, ki so jih postavile naše prvobitne prednice. Spomni se vélikih templjev, kjer so prebivale svečenice in pomagale ljudem. Spomni se, da je bil svet v miru, ker je bilo moškim prepovedano ubijati …
Spoznaj … da je resnična osnova človeškega življenja Ženska. Spomni se svoje Boginje.
Ženska, spomni se.”

Barbara Walker

Da vpliva na našo spolnost spolna travma iz preteklih življenj, kaže tudi fenomen knjige Courage to Heal (Pogum, da ozdravimo) avtoric Ellen Bass in Laure Davis. Knjiga je namenjena ženskim žrtvam spolne zlorabe. Osnovana je na predpostavki, da so tudi ženske, ki imajo vse psihološke simptome spolne zlorabe, pa se spolne zlorabe ne spominjajo, v resnici bile zlorabljene. Prav zaradi te trditve je bila knjiga deležna ostrih kritik. Očitali so ji, da je povzročila epidemijo “lažnih spominov” in nekonstruktivnega vedenja žensk, ki so obudile “lažne spomine”. Dejstvo je, da veliko žensk izkuša simptome, ki so zelo podobni simptomom spolne zlorabe, pa ne pomnijo, da bi bile zlorabljene. Vendar je pri tem predpostavka obeh strani – avtoric in kritičnih strokovnjakov – preveč enostranska in črno-bela. Avtorici sta prepričani o pozabljenem spominu, strokovnjaki pa zanikajo kakršnokoli možnost zlorabe. Odgovor je za nekatere ženske morda tretja možnost – spolna travma iz preteklega življenja.

Kot smo že omenili, imamo ženske pogosto težave s sprejemanjem. Tako smo navajene dajati in obračati svojo pozornost navzven, služiti, biti koristne in v pomoč, da doživljamo sprejemanje in obdarovanje kot nekaj neprimernega, celo grešnega, perverznega. To je odnos, ki ne pripada izvorni ženskosti in je kulturno pogojen.

V vsakem primeru se z bolečimi spolnimi odnosi soočimo tako, daponovno zavzamemo svojo moč, žensko moč. Zahtevati moramo svoje dostojanstvo, svoje ženske darove – intuicijo, celostnost, povezovalnost.

Yoni kot cvet. Cvet se odpira v svojem ritmu. Če odprtje izsilimo, ga uničimo. Tako uničimo tudi yoni, če izsilimo njeno odprtje. Prehitra penetracija je najpogostejše znamenje nezavednja in nespoštovanja ženske spolnosti, najpogostejše dejanje patriarhalne spolnosti. slika: Summersnowcreation

Yoni kot cvet. Cvet se odpira v svojem ritmu. Če odprtje izsilimo, ga uničimo. Tako uničimo tudi yoni, če izsilimo njeno odprtje. Prehitra penetracija je najpogostejše znamenje nezavednja in nespoštovanja ženske spolnosti, najpogostejše dejanje patriarhalne spolnosti. slika: Summersnowcreation

Veliko spolnega nezadovoljstva žensk, kamor spada tudi boleč spolni odnos, izhaja iz preprostega dejstva, da patriarhalna družba zanika žensko doživljanje spolnosti: ženska potrebuje

več časa

in holističen pristop k spolnostiupoštevane in vključene morajo biti vse človeške dimenzije, telesna, čustvena, mentalna, duhovna, da bi se ženska zares lahko odprla, predala in uživala.

Patriarhalni vzorec falocentrične spolnosti, ki je osrediščena le na zadovoljevanje falusa (penisa) in je posledično vse prehitra in neobčutljiva za ženske potrebe, žensko pušča spregledano.

Ženska potrebuje ritualiziran pristop, holističen pristop, zavesten pristop. Vendar si lahko takšne okoliščine zagotovi le, če je pripravljena zavzeti svojo moč in aktivirati v sebi arhetip učiteljice, vodnice, modre ženske. Njen moški morda ni zlonameren, morda potrebuje le nekaj vodstva in informacij. Zato je dolžnost ženske do sebe in do svojega partnerja, da preprosto sprejme arhetip ženske kot učiteljice in svojemu moškemu razloži, kako deluje njena spolnost, kakšne so njene potrebe, želje, kakšni so mehanizmi ženske spolnosti.

“Kljub našemu splošnemu prepričanju, da se spočetje zgodi tako, da jajčece preprosto čaka v maternici, dokler ne priplava dovolj hiter in bojevit spermij, ter prodre vanj, se spočetje v resnici zgodi čisto drugače.
Jajčece pošlje signal, ki privlači spermija k jajčecu. Jajčece si pravzaprav izbere spermij, za katerega želi, da ga oplodi. Ko je jajčece oplojeno, postane Prvobitna Mati. Vidi potencial in ga spremeni v resničnost. Angleška beseda za jajce, egg, izvira it staro-nordijskega glagola eggja, ki pomeni “vzpodbuditi k dejavnosti, spodbosti”. Jajčece spodbudi novo življenje k razvoju in obstoju. Jajčece to doseže skozi mitohondrijsko DNK – citoplazemskim genskim zapisom, ki prebiva znotraj notranjega organa celice – mitohondrija.
Mitohondriji opravljajo metabolizem maščob in sladkorjev, s čimer zagotovijo energijo za embriogenezo – rast in razvoj zarodka. Mitohondriji pa prav tako stopajo v interakcijo z genskim zapisom (DNK) v spermiju ter vplivajo na način, kako se DNK iz spermija izrazi v razvijajočem se plodu. Mitohondriji lahko popravijo poškodovanje gene iz spermija, s čimer zagotovijo plodu optimalno zdravje in razvoj. Moški torej prispeva svoje gene, ženska pa svoje, z združitvijo se začne kreacija. Vendar ženska prispeva tudi hrano in zavetje za nastajajočo kreacijo ter orodja za popravila, izboljšave in optimizacijo nastajajoče kreacije.
Mitohondrijski DNK zapis se prenaša striktno po materini liniji – to pomeni, da ima vsak človek, moški ali ženska, v svojih celicah mitohondrije, ki so identični mitohondrijem svoje matere.” 

dr. Christiane Northrup

Christiane Northrup nam pokaže, kako mogočna je v resnici moč ženske. Nismo le stranska vloga, dopolnilna vloga, pomočnice, žene, ki podpirajo in dopolnjujejo svoje može. Naša kreativna spolna celica, naše jajčece, nam dokazuje, da smo mnogo več kot to. Dobesedno smo izvor vesolja; skozi žensko se rojeva človek, znova in znova. In jajčece je sposobno spermij spreminjati, prilagajati, da izboljša njegove pomanjkljivosti, ojača močne lastnosti…

Yoni - simbol ženske duhovne moči. Ženska je tista, ki ustvari elektromagnetno polje med spolnim odnosom in moški je tisti, ki se mora naučiti nadzorovati svojo električnost in se prepustiti polju, ki ga je ustvarila ženska.  Tako se oba odpreta povsem novi, globlji dimenziji spolnosti in novemu doživljanju (kreativne) energije.

Yoni – simbol ženske duhovne moči. Ženska je tista, ki ustvari elektromagnetno polje med spolnim odnosom in moški je tisti, ki se mora naučiti nadzorovati svojo električnost in se prepustiti polju, ki ga je ustvarila ženska. Tako se oba odpreta povsem novi, globlji dimenziji spolnosti in novemu doživljanju (kreativne) energije.

Tako bi morale videti tudi sebe. Ženski pomaga, če v odnosu do svojega partnerja ves čas vizualizira to svoje kozmično mesto – mesto izvora, h kateremu se vse vrača.

Stari Grki so verjeli, da so bili ljudje sprva hermafroditska (dvospolna) bitja, vendar je nato Zeus (vrhovni grški bog) ugotovil, da so preveč popolni in da jih mora narediti manj popolne. Zato je ženski odbil (ljudi je naredil iz gline) en del in ga pritrdil moškemu. Zato je ženska zdaj votla in mesečno krvavi, z moškega pa binglja del, ki mu ne pripada, pripada pa ženski in k njej se ves čas želi vrniti.

Ženske, vizualizirajmo to kozmično podobo, predstavljajmo si lingam svojih partnerjev kot del nas, ki je ločen od nas, a se k nam vrača. Psihološko nam lahko ta podoba pomaga k večji osrediščenosti v svojem centru, k bolj izostreni intuiciji in večjem zavzemanju svoje moči. Moškim pa bo ta podoba pomagala zaobjeti in doživeti tudi druge aspekte spolnosti – čustvene, mentalne, duhovne.

Zrušiti moramo paradigme patriarhalnega falocentrizma, ki ne služi nikomur – ne moškim, ne ženskam. Konec koncev je vse več senzitivnih moških, ki si želijo vzpostaviti zdrav in spoštljiv odnos z ženskami in ženskostjo, vendar potrebujejo pri tem vodstvo – vodstvo žensk, ki se poznajo, ki so osrediščene in samozavestne. Zakaj bi sebi in njim še naprej odrekale neskončne možnosti povezovanja med spoloma in odkrivanje božanskosti ženskih in moških energij? Ne, čas je, da se postavimo zase in odpremo vrata modrosti in užitka vsem.

Ana Drevenšek

Kako ti vidiš fenomen bolečih spolnih odnosov? Kako razumeš pojem “patriarhalna spolnost”? Si se s tem pojmom kdaj soočila v svojem življenju? Na kakšen način? Kakšni so tvoji načini za soočanje s patriarhalnimi paradigmami? Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!

Menstrualni misteriji za prazno Luno – vračanje krvi Materi Zemlji

Svojo menstrualno kri sem pomešala z vodo. Tako jo bom vrnila Zemlji.

Svojo menstrualno kri sem pomešala z vodo. Tako jo bom vrnila Zemlji.

Duhovni namen menstrualne krvi je, da se vrne k Materi Zemlji. Zato je tudi prišla. Menstrualna krvavitev v psihofizičnem smislu pomeni izgubo vitalne energije, tako kot pri moških izločanje semena. Telo porabi kar nekaj energije in virov, da vsak mesec zgradi mehke blazine tkiva v naših maternicah, ki goreče pričakujejo oplojeno jajčece…Ko jajčece mesec za mesecem ni oplojeno, se odebeljena maternična stena vsak cikel izloči, v obliki krvavitve. Z njo odide iz telesa toliko čudežnih, hranilnih snovi. Če te snovi preprosto odvržemo v smeti, odvržemo v smeti svojo vitalno energijo. Stara plemena so učila, da običajna menstruacija predstavlja le nekaj kapljic krvi. Kadar je ženska krvavela močneje, kot dandanes krvavi večina žensk, je bilo to bodisi znamenje notranjega neravnovesja v njenem telesu-duši, bodisi znamenje, da je kri prišla s posebnim namenom, da se daruje, da se z njo zdravi, da je vsebovana v obredu…Tudi azijski duhovni mojstri učijo, da močna krvavitev (krvavitev, ki jo je potrebno loviti in ki traja več dni) ni običajna in da pomeni izgubo življenjske energije.

Menstrualna krvavitev, kot jo doživljamo sodobne ženske, je klic po prenovi našega odnosa do lastne ustvarjalnosti. S svojo kreativno energijo moramo začeti ravnati bolj smotrno, zavestno in bolj v luči duhovne rasti. Eden od načinov, da začnemo zdraviti svoje kreativne sposobnosti in uravnovesimo kreativne procese v svojih telesih in dušah je, da začnemo kri vračati Zemlji. Naša menstrualna krvi bo nahranila rastline, prst. Menstrualna kri vsebuje matične celice in mnogo mineralov, prsti bo zelo dobro dela! Ko to storimo, pomagamo zdraviti Zemljo, ki jo je ranilo patriarhalno kmetijsko in drugačno izkoriščanje, prav tako pa počastimo svoj kreativni potencial, ki je iztekel iz nas. Ko kri vračamo Materi Zemlji, občutimo razliko – naše krvavitve se uravnovesijo, postanejo bolj redne in prijetnejše. Bolje se počutimo tudi same. Bolj v stiku s svojim telesom, s sabo in Zemljo.

Menstrualna kri diši po železu...Bogata je z minerali, v njej je moč najti tudi matične celice...Je hranljiva in stik z njo nas navda z materinsko prisotnostjo Boginje, ki biva v nas samih...Kri bom darovala rastlinam, ki jih Jung imenuje božje misli...

Menstrualna kri diši po železu…Bogata je z minerali, v njej je moč najti tudi matične celice…Je hranljiva in stik z njo nas navda z materinsko prisotnostjo Boginje, ki biva v nas samih…Kri bom darovala rastlinam, ki jih Jung imenuje božje misli…

Potrebujemo fizični stik s svojo krvjo. Vohajmo jo, tipajmo jo, namažimo se z njo po telesu, naj se suši na naši koži in jo hrani. Vsrkavajmo njene hranilne lastnosti, počastimo njen kreativni potencial, ki se je podaril. Pozdravimo steriliziran odnos do menstrualne krvavitve, ki ga je ustvarila sodobna družba. Prenehajmo svojo kri zavračati, od nje odvračati pogled, jo odlagati v smeti. Poleti počenimo na prst in krvavimo neposredno vanjo. Pozimi spirajmo svoje vložke v vodi in z vodo zalivajmo svoje rastline ali pa vodo polijmo po belem snegu, da ustvari na njem rdečo simfonijo, ki simbolizira našo božansko žensko moč. Ta stik s krvjo in Zemljo bo pomagal zdraviti našo ženskost, našo kreativnost, Zemljo. In tudi naše krvavitve bodo postale vse smotrnejše. Ženske se moramo naučiti ponovno ravnati s svojo kreativnostjo. Vračanje zemlji nam bom pomagalo, da se povežemo s svojo kreativnostjo skozi fizičnost naše krvi in bolj bomo častile energijo, ki jo ta kri nosi, našo kreativno energijo, ki je odtekla iz nas. Bolj uravnovešeno bomo začele ravnati s svojimi telesi, čustvenim blagostanjem, materialnim blagostanjem. Krvavele bomo, ko je potrebno in ko si bomo želele fizično manifestirati svojo plodnost skozi novo človeško bitje. In ne bomo krvavele, ko bo naše telo potrebovalo počitek od stalnega kreativnega cikla in ko bomo kreativno energijo menstrualnega cikla želele kanalizirati drugam – v transformacijo naših odnosov, v naše življenjsko poslanstvo, v uresničenje naših sanj, v uresničitev neke vizije.

© Ana Drevenšek

Uporaba besedila, delov besedila, povzetka besedila, koncepta besedila, izrazov in besednih zvez v besedilu brez navedbe avtorice in brez avtoričinega dovoljenja, je kršitev avtorskih pravic in je kaznovano. —-> Pravno obvestilo

Kako ti doživljaš svojo menstrualno kri? Imaš kak svoj ritual, s katerim jo počastiš, shraniš, vrneš Zemlji ali pa jo le spoznavaš? Kako doživljaš menstrualno krvavitev? Kako doživljaš menstrualno krvavitev v luči svoje plodnosti, kreativnosti? Napiši v komentar in oplemeniti zakladnico ženske modrosti. 

PRIHAJAJOČI DOGODKI V RDEČEM ŠOTORU:

Vabljena na dvodnevno delavnico Misterij menstrualnosti, ki bo 6. in 7. februarja 2016 v Ljubljani. Več informacij najdeš tukaj: Delavnica Misterij menstrualnosti

Mesečni ženski krog FEBRUAR na temo Zavestna menstrualnost. Več informacij TUKAJ.

Posebna ponudba branja Tarota do praznika Imbolc, 5.2.2106 Več informacij TUKAJ.

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!

Polna Luna v Škorpijonu: Izgubljeni ženski poklici

polna luna in rdeča boginja

Polna Luna je v Škorpijonu. Zapleši ples preobrazbe in najdi Sebe!

Ob 21.17 nastopi polna Luna – v Škorpijonu. Škorpijon je znamenje okultnega, duhovne transformacije, intenzivnega dela s sencami – svojo in sencami drugih ljudi, družbe, kulture. Škorpijonu je tema domača. Je znamenje smrti, ki je ponovno rojstvo. Ne smrti kot konca, temveč kot preobrazbe. In osrednji interes vseh okultnih je prav to – duhovna preobrazba, brezoblična, maternična tema, iz katere se porodi novo življenje, nov jaz, duhovni jaz.

Polna Luna je čas ovulacije, vrhunca kreativne energije. V tem obdobju nam je najudobneje biti obrnjene navzven, proti ljudem in tkati vezi in odnose. V tem obdobju smo plodne – fizično in duhovno. To je čas, ko rodimo plod naše ustvarjalnosti. Čas, ko s polnimi pljuči dihamo svoje poslanstvo, ko imamo polne prsi trepetajočega srca, srečnega, ker je živo in ker živimo svoje sanje.

Dela, ki so splošno uveljavljena, konvencionalni poklici, na žalost izključujejo nekatere temeljne potrebe žensk. Zato mnoge ženske v svojem delu ne morejo v polnosti uživati ob delu. Mnoge ženske prav zaradi tega ne morejo izkusiti napolnjenih pljuč in živega srca – ker delo, ki ga opravljajo, ni prilagojeno njihovim potrebam. Ponavadi problem ni toliko v vsebinski pomanjkljivosti dela, kot v odnosu do dela in do opravljanja dela, ki je razširjen v sodobni družbi.

lunine mene golobivaPrva pomanjkljivost je, da sodobno delovno okolje ne upošteva ženske ciklične narave. Ženske smo preko menstrualnega cikla povezane z Luno in njenim naraščanjem in upadanjem. Če smo še tako nezavedne svojega cikla in odrezane od stika s svojimi cikličnimi potrebami, intuitivno čutimo, da nam neka dimenzija v življenju manjka in da si občasno, natančneje enkrat na cikel, še močneje želimo umika, počitka in nedejavnosti.

Cikel odločno vpliva tudi na našo kreativnost in produktivnost. V času naraščajoče Lune narašča tudi naša kreativnost in dejavnost. Ko je Luna polna, dosežemo vrhunec in ob padajoči Luni se naša kreativnost umirja in umika, postajamo vse manj dejavne in prisotne navzven. Proti pričakovanjem takšno ciklično delovanje našo kreativnost in produktivnost povečuje, saj se v obdobjih počitka in umika regeneriramo, spočijemo in pridobimo novih moči, ki se manifestirajo v ustvarjalnih, alternativnih, inovativnih idejah in pristopih. Tudi naša produktivnost je veliko večja, saj delujemo po principu wu-wei – ne trošimo se, temveč delujemo, ko smo na vrhuncu kreativne energije in počivamo, ko smo meditativne. Na ta način upoštevamo vse svoje potrebe in optimalno uporabljamo svoje naravne danosti. Produktivnost je največja takrat, ko delamo z navdihom, ljubeznijo, srcem. Kadar smo utrujene, potrebne počitka in refleksije, pa se vseeno mučimo delati, postanemo razdražljive, nesrečne in izčrpane, naše delo ni opravljeno z zavestjo in entuziazmom in posledično tudi nima takšnega učinka…

Druga pomanjkljivost je, da sodobna dela ne upoštevajo ženske šamanistične narave. Ženske smo posebej divja, kreativna bitja, ki svojo kreativnost, intuitivnost in uvid instinktivno izražamo na način, ki je za sodobno družbo nesprejemljiv. Izražamo jih na čustven način, poetično, z zanosom, ognjem! In to se vendar ne spodobi! Bile naj bi zadržane, racionalne, dokazljive… Naša empatija nam omogoča, da čutimo onkraj omejitev rigidnih in minljivih struktur in za to smo včasih tudi nevarne. Obstaja veliko načinov, da svojo šamanistično plat ponovno prevzamemo in jo uporabljamo in s tem poglobimo užitek ob svojem delu.

Zdravilka - včasih tradicionalni ženski poklic. Zdravilka - modra ženska - babica je bila avtoriteta v skupnosti in je skrbela tako za zdravstvene kot duhovne tegobe svoje skupnosti. slika: Jesse Wolf Hardin

Zdravilka – včasih tradicionalni ženski poklic. Zdravilka – modra ženska – babica je bila avtoriteta v skupnosti in je skrbela tako za zdravstvene kot duhovne tegobe svoje skupnosti. slika: Jesse Wolf Hardin

Za primer lahko vzamemo ženske poklice, ki so izumrli zaradi prevladujočega vpliva patriarhata. To so zeliščarke, babice, zdravilke, pa tudi bralke usode – poznavalke Tarota, atrologije, sanj in drugih dušnih veščin. Ženske, ki v sebi čutimo hrepenenje po teh starodavnih poklicih, iščemo svoje mesto v njihovih sodobnih ustreznikih – medicinske sestre-babice, učiteljice, vzgojiteljice, psihologinje, terapevtke … Vendar je bila včasih ključna lastnost izumrlih poklicev njihova neodvisnost. Kot pravi Nara Petrovič, družbo sestavljajo trije deli – pozicija, alternativa in margina. Pozicija je središče, trdni del, struktura, smernice, uveljavljenost, spodobnost, status quo. Alternativa je zunanja skorja pozicije, a ji še zmeraj pripada. Je del, od koder prihajajo inovativne ideje, kako izboljšati že obstoječ sistem, kako vnesti boljše alternative. Margina pa je kot satelit, ki kroži okrog ostalih dveh in ju opazuje. Je neodvisen, samostojen del, ki včasih središče obletava od blizu, včasih pa od daleč, odvisno od notranjega vzgiba in trenutnih potreb. Margina je ogledalo družbe, ki odseva njene napake in kompenzira njene pomanjkljivosti. In modre ženske spadajo v kategorijo margine.

Starodavne in sodobne samostojne babice so bile neodvisne. Samostojne babice imajo veliko znanja o fiziološkem porodu, narava njihovega urjenja in dela jih dela bolj suverene, hkrati pa poroda ne vodijo, temveč spremljajo.  slika: Amy Swagman

Starodavne in sodobne samostojne babice so bile neodvisne. Samostojne babice imajo veliko znanja o fiziološkem porodu, narava njihovega urjenja in dela jih dela bolj suverene, hkrati pa poroda ne vodijo, temveč spremljajo.
slika: Amy Swagman

Gunnar Heinsohn in Otto Steiger, nemška ekonomista iz osemdesetih let sta napisala knjigo z naslovom Uničenje modrih žensk. Raziskovala sta fenomen preganjanja in morenja “čarovnic” in prišla do edinstvenih ugotovitev, ki so za marsikoga precej pretresljive. Ugotovila sta, da so bile čarovnice modre ženske, babice, zeliščarke in zdravilke, ki so posedovale in posredovale znanje, ki oblastem ni bilo več všeč. Eno izmed teh znanj je znanje o kontracepciji, s katerim so svojim skupnostim pomagale do odgovornega načrtovanja družin. Ker so bila njihova znanja nezaželjena in ker so se oblasti bale velikega spoštovanja, ki so ga člani skupnosti čutili do modrih žensk, so bile preganjane. Več o sporočilu njune knjige si lahko prebereš na tej povezavi.

Sodobne modre ženske ponovno obstajajo. Pravzaprav nikoli niso prenehale obstajati, le delovale so na skrivaj. O njihovi čvrsti živosti sem se prepričala na porodni konferenci v Laškem, o kateri sem že pisala, tukaj. Samostojna babica iz ZDA, Carol Gautschi, me je očarala s svojim odnosom do dela. Govorila je o tem, kako babištvo zanjo ni poklic, temveč poslanstvo. Da se pred odhodom na porod očisti, da ne bi s seboj vlačila svoje čustvene prtljage, ki bi ji onemogoča stik z njeno intuicijo, ki je njeno nepogrešljivo orodje pri varnem spremljanju poroda. Da je porod svet dogodek in da je počaščena, da ga lahko spremlja. Carol Gautschi je povedala:

»Ženske imajo čvrstejši corpus callosum – del možganov, ki povezuje levo in desno polovico možgan – zaradi tega imajo žensko večjo sposobnost uravnovešati levo in desno polovico – logično razmišljanje in intuicijo. V sodobnem času vlada porodnemu sistemu tehnokratski model, ki človeka dojema kot stroj. V njem je prisotnega veliko strahu in zaradi tega se osebje preveč drži napisanega, tistega, kar je v knjigi. Kadar naša etika presega to, kar je napisano v knjigah, upoštevamo to, kar nam govori naša etika. Poroda se bojimo zato, ker smo se preveč ujeli v patriarhalni, medicinski model oskrbe, ki poudarja linearno razmišljanje. Babištvo pa je uravnovešeno, uporablja tudi intuicijo, čustva. Babice sledijo holističnemu modelu, ki zagovarja enost telesa, uma in duha in definira telo kot energetsko polje, ki je v konstantni interakciji z drugimi.« 

Zdaj lažje razumemo, zakaj so (bile) babice preganjane, kajne? Ponekod so preganjane še danes. In kjer niso, so pod drobnogledom. Čeprav bi bilo morda bolj modro drobnogled usmeriti kam drugam …

Žensko sestrstvo lahko obudi starodavne ženske veščine. slika: Jesse Wolf Hardin

Žensko sestrstvo lahko obudi starodavne ženske veščine. slika: Jesse Wolf Hardin

Ženske si želimo v svoje delo vložiti več Duše, biti pri stvari s srcem, navdihom. Kajti privlači nas holistični pristopk čemurkoli. V sebi močneje občutimo potrebo po celostnosti kot moški – kot je povedala Carol, naš corpus callosum, povezava med možganskima polovicama, je močnejši, torej je močnejša tudi vez med našim razumom in našo intuicijo. Ženske nas zato bolj boli, kadar moramo biti hladne, uradne in kadar moramo ignorirati šepet našega srca, ker naše delovno mesto tega, kar želimo storiti, ne vključuje.

Ženske čutimo (kot seveda tudi nekateri moški!) in ta empatija, sočutje nam včasih ne dovoljuje, da bi se držale pravil, ki so okostenela, ki nikomur več ne služijo in so preživela, a se jih še kar držimo, ker smo pač preleni za spremembo ali pa se je bojimo. In ženske nato ustvarimo nove poklice – na prime poklic doule – ki kompenzirajo pomanjkljivosti trenutnega sistema in vanj vnašajo več celostnosti, več ljubeznivosti. Ti poklici v resnici niso nič novega – povzemajo izgubljene lastnosti poklicev, ki so že obstajali in še zmeraj obstajajo, ampak so iz takšnih in drugačnih razlogov na poti od svojega nastanka do danes izgubili nekatere svoje temeljne prvine.

Ženske lahko ponovno odkrijemo "čarovniški" vidik ženskih poklicev. In tako pomagamo mladim generacijam h globljem razumevanju ženskosti.

Ženske lahko ponovno odkrijemo “čarovniški” vidik ženskih poklicev. In tako pomagamo mladim generacijam h globljem razumevanju ženskosti. slika: Jesse Wolf Hardin

5.5. 2014, na mednarodni dan babic in letos tudi dan astrološkega sezonskega praznika Beltane (praznika plodnosti, moči Sonca in sončne polovice leta), smo se zbrali pred slovenskimi porodnišnicami podporniki druščine Beli nagelj in babicam predali pismo, v katerem je med drugim pisalo tudi:

“Želimo si, da bi se obnovila samostojna in neodvisna narava babiškega poklica, ki bi omogočila transformacije družbenega odnosa do poroda, do ženskega telesa, do materinstva, do odnosa med starši in otroci, do poroda kot življenjskega prehoda…

Ženske lahko s ponovnim zavzetjem svojih zdravilskih lastnosti ozdravimo mnoge vidike družbe. Čas pa je tudi, da o tem učimo dekleta in mlade ženske.

Mladim ženskam s tem pomagamo razumeti naš ženski cikel in naše potrebe, ki se med ciklom spreminjajo. Na ta način jim pomagamo, da do svojega cikla razvijejo pozitiven odnos in da se ne počutijo “zahtevne” ali “čudaške”, ker upoštevajo svoje ciklične potrebe. Ko jim predstavimo zdravilske aspekte ženskih poklicev, jim pomagamo odpreti obzorje in jim pokažemo, da so njihove potrebe po spremembah ali pa drugačnem pristopu v poklicu, ki si ga želijo normalne in da ni z njimi nič narobe, še več, so znamenja prebujene ženskosti. Ko deklicam podarimo takšno samozavest, zavedanje, da sledijo sebi in da je to v redu, jim damo neprecenljivo darilo. Le kaj bi lahko bilo bolj dragoceno kot do, da jih ubranimo pred občutki čudaškosti, nesprejetosti in omalovaževanja? Podarimo dekletom zdravo ženskost.

Ana Drevenšek

Kako ti doživljaš zdravilske ženske poklice? Se vidiš v takšnem poklicu? Pogrešaš te aspekte v svojem trenutnem poklicu? Imaš idejo, kako bi lahko zdravilski, šamanistični aspekt integrirala v svoj trenutni poklic? Zapiši v komentar in nas razsvetli!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!

 

Luna se umirja: Rožanica počiva po porodu

Rozhanitsa

Boginja Rožanica, slika: Joanna Powell

(Danes ob 14.49 se je Luna prikazala kot popoln polkrog, v obliki črke C. Skriva se, čez dober teden bo povsem nevidna. Luna kliče k meditaciji, prerojenju in povezavi s svojim notranjim glasom. Kliče nam, da se umirimo in se zavemo vsega, kar se dogaja znotraj nas. Z znanstveno natančnostjo. Tako se umirimo, da bomo lahko zaznale in razumele procese v naših psihah in se povezale s tistim pristnim, ki prihaja iz Večnosti in nam šepeta o našem poslanstvu. Nežno odplavajmo od kaosa in čutne preobremenjenosti skovanega praznika in pričakajmo novo gregorijansko moško novo leto mirne in v stiku s svojo Resnico. Naša Rožanica je namreč pravkar rodila. Vse je še sveže od novega rojstva, od čistine duha, njega, Boga, Sonca, ki se je prerodil in nam nosi svetlobo. Še komaj neopazno, vendar je že tu.) 

Rožanica (Рожаница) v ruščini pomeni žensko, ki bo pravkar rodila.

Poglejte me, otroci, da vas zavarujem, pogrejem in nahranim v tej grenki zimi. Ker jaz sem najstarejša boginja ruskih planjav, starodavna Mati jelenov. Tečem s čredami iz paleolitskega časa, ko se je pojavil prvi lovec. Plesala sem skozi zvezde, s svojo sestro Nebesnim jelenom. 

Jaz sem Rožanica, darovalka rojstva. V tem obdobju prinašam otroka, ki je bodisi hči, bodisi jelen. Jelen daljnega severa, veste, je edina vrsta, čigar samice nosijo rogove. Ljudske pesmi pravijo, da moje hčere nosijo zlate rogove – to je le na drug način povedano, da so rojene na rojstni dan Sonca, se vam ne zdi? 

Stoletja so me moje ženske častile z ustvarjanjem bogato izvezenih brisač, predpasnikov in zaves. Ljubim svetle rdeče vezenine, ljubeče and delavno všite v trdno belo platno. Da, tako je – vtkite mojo zaščitno magijo z vsakim šivom. Vaše hčere bom ohranjala varne, ko bodo rojevale svoje lastne otroke. Podarjajte si te obleke na moj rojstni dan, 26. december – in pecite snežno bele piškotke, ki jih tako obožujem, izrezane v obliki jelena. 

Ššššš. Noč je ledena in polnoč je črna, vendar jaz nosim svojo baklo za vas, moji otroci. Ogrela vas bom. Napolnila bom vaše trebuhe. Ostala bom ob vas dokler zopet ne pride pomlad. (Joanna Powell)

Rožanica je ruska boginja, ki je bila po nekaterih prepričanjih čaščena že v matriarhalnih časih. Je zavetnica severnega jelena, ki je edina vrsta, katere samice nosijo rogove. S tem ponazarja vlogo ženske kot voditeljice. Njeno ime nakazuje rojstvo, saj je mati Novega Sonca, ki se rodi ob zimskem solsticiju. Na ta dan je dan najkrajši, noč najdaljša, hkrati pa se dan začne podaljševati in svetloba, tako fizična kot duhovna, je z vsakim dnem bolj prisotna v naših življenjih. Obljublja nas toploto sonca in obilje rodnosti narave, ko bo s pomladjo narava zopet začela rasti in s tem tudi naša hrana.

(Edina patriarhalna sled v pesmi Joanne Powell je omembna lovca. Kot smo se pogovarjale ob polni Luni, je prepričanje večine antropologov, znanstvenikov, akademikov, pa tudi šamanov in čarovnic samih, da se je magija začela za srečo pri lovu in da je bil prvi šaman lovec in moški, napačno. Več o tem preberi tukaj, če še nisi ;))

21.12. ob 17.11 je nastopil zimski solsticij, dan, ko je noč najkrajša in ko se dan začne zopet daljšati. Na ta dan nam Narava zopet obljubi svetlobo in v naših srcih se prebudi slutnja o približajočem se svetlem obdobju. Meditiramo o smrti in rojstvu in spoznamo, da smrt ni konec, temveč le vrata v ponovno rojstvo. In tako po spiralni v neskončnost, dokler se ne prebudimo, se zavemo svoje resnične identitete in izstopimo iz kroga. Meditiramo o tem, kako se iz vsake bolečine rodi orodje osebne osvoboditve, kako vsak konec vodi v nov začetek in kako vsako temo slejkoprej predre svetloba.

V tem tednu sem veliko razmišljala, zakaj sem doula. Kaj je pravzaprav moje poslanstvo pri spremljanju prihoda človeškega bitja. Spoznala sem, da jaz kot doula (ni pa nujno, da vse doule čutijo enako!!) čutim, da sem tu zato, da v sodelovanju z žensko in moškim pomagam ustvariti najboljše možne okoliščine – tako fizične, psihološke, kot duhovne – za prihod utelešene Duše, da bi bil njen prestop čim spokojnejši in radostnejši ter da bi bil močna podlaga za radostno življenje posameznika, ki ohranja svojo povezavo z Duhom, ki uresničuje vsa semena, ki jih nosi znotraj sebe in ki trdno hodi po poti svojega poslanstva. In tako širi ljubezen in sočutje.

Rojstvo ni le stvar plodnosti, kot smo morda navajeni razmišljati. Vsako rojstvo, ki se zgodi – rojstvo novega drevesa, trave, alge, školjke, zajčka, metulja – je božansko vodeno, je izraz radostne ljubezni Shive in Shakti, ki v svojem božanskem plesu ustvarjata vesolje, da bi se lahko spoznavali – spoznala – spoznal – spoznalo …

Rojstvo je sveto in zgodi se, ker Duša ni izgubila upanja, ker se ni predala zagrenjenosti, ker še zmeraj zaupa, da Zemlja lahko postane Raj…

Obdobje, ki se je začelo z zimskim solsticijem obljublja svetlobo. In prav tako jo obljublja Elena Tonetti-Vladimirova, katere moto je: Peace on Earth begins with Birth (Mir na Zemlji se začne z rojstvom). V spodnjem videu si oglej njeno sporočilo:

Ana Drevenšek

Kako ti dojemaš cikel rojstva in smrti? Kaj ti pomeni rojstvo? Kakšen je tvoj odnos do starševstva? Kako doživljaš svojo ustvarjalnost? V čem je obljuba solsticija, da se vsaka smrt prelije v rojstvo, drugačna od izročila o spočetju in rojstvu, ki smo ga prejele od svoje matere, družine, družbe? Kako bi lahko ti v svojem življenju začela udejanjati zavedanje o cikličnosti življenja in smrti in zavestnega spočetja? Zapiši v komentar in nas razsvetli!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!

Luna raste: Šamanstvo, ženska in civilizacija

Venera iz Lespugue – lespuška venera

(Luna raste. 9. 12. 2013 ob 16.12 je nastopil prvi Lunin krajec. Že en teden torej Luna pridno raste in nam prinaša svoje darove – ščemenje kreativnosti, ki nas krade zaspanosti in izgovorom ter večnemu pomanjkanju časa. Še en teden bo rasla, dokler ne bo polna. Še en teden nam da, še eno priložnost, da se izrazimo, da se spremenimo, da rastemo. Še ena od neskončnih, ciklično ponavljajočih se priložnosti. Nato se bo ponovno začela umikati in se skrivati z Neba. Zopet nas bo opomnila o počitku, meditaciji. Ji bomo sledile?)

Civilizacija je seksističen pojem.

Ko so odkrili te kipce, so jih (moški) arheologi razlagali kot estetske predmete, ki služijo občudovanju ženskega telesa, kot vir (moškega) užitka ter izvor razmnoževanja (nadaljevanje moškega nasledstva).

Arheologinja Evrope Marija Gimbutas pa je iz njih razbrala, da pripadajo ti kipci prazgodovinski enoviti religiji Velike Matere. Ta religija je odsevala žensko tradicijo – poudarjala je veščine in častila človeško življenje ter si ni prizadevala podjarmiti Naravo. Marija Gimbutas bojevniškim družbam ni želela priznati statusa civilizacije, saj so osnova civilizacije raven umetniškega izražanja, nematerialne vrednote in svoboda – ki vključuje enakovredno moč med spoloma.

Razlagalci teh kipcev so namreč žensko videli (in jo še vidijo) le kot stransko vlogo, pomočnico, ženo, mati, delavko, oskrbnico. Kot podporno vlogo, ki preskrbuje moškega, ki je izvor inteligence, duhovnosti, vodstva in modrosti.

Do skoraj danes je veljalo prepričanje, da je šamanstvo domena moških. Da je bila večina šamanov v preteklosti moških. Arheologi so odkrili ogromno okostij, ki so očitno pripadala šamanom, saj so bila opremljena s šamanskimi pripomočki in orodji. Večino teh okostij so identificirali kot moška – njihov sistem določanja spola pa je vseboval določanje velikosti kosti – večje kosti so torej pripadale moškim, manjše pa ženskam. Takšno izredno neznanstveno določanje spola se je danes, z modernejšo tehnologijo in bolj osvetljenim raziskovalnim umom, seveda izkazalo za popolnoma napačnega. Danes uporabljajo znanstveniki za prepoznavanje spola okostij tehnologijo, ki temelji na analizi mitohondrijske DNK (mDNK) – ki se, mimogrede, prenaša po ženski liniji! (vsak človek ima torej mDNK, ki je v celoti identična z mDNK njegove mame) – in določi spol kosti glede na genetski zapis in ne glede na vizualno oceno (mačističnega) arheologa.

Lion from Twyelfontein

slika: oocities.org

Zakaj so arheologi tako vztrajali s prepričanjem, da so šamani izvorno moški? Šamanstvo so namreč zmotno povezovali z lovom. Šamanske poslikave po jamskih stenah, ki jih najdemo po vsem svetu, prikazujejo živali, najrazličnejše živali. Pogostost živalskih motivov je arheologe in tudi antropologe napeljala na infantilno misel, da so živali povezane z lovom – na animističen način naj bi te poslikave uklinjale živali, da bi bili lovci pri lovu uspešnejši. Zakaj pravim, da je takšna misel infantilna? Ker je interpretacija izredno nepoglobljena in zreducirana na najbolj preprosto asociacijo.

Sodobne raziskave šamanističnih praks so pokazale, da so živalske podobe pravzaprav povezane z živalskimi duhovi, ki imajo tako pomembno vlogo v šamanstvu. V mnogih šamanskih tradicijah so živali namreč duhovni vodniki šamanov in prikazujejo se jim v obliki zemeljske živali.

Veliko pripadnikov vseh svetovnih šamanskih tradicij pogosto omeni, da so ženske na nek način “boljše” šamanke, saj so po svoji naravi bolj odprte dimenzijam bivanja, v kateri deluje šamanstvo.
Sodobne raziskave ter sodobne revizije starih interpretacij to tudi dokazujejo.

Vsi ti napačni zaključki, zmotne interpretacije in zgrešene doktrine, ki so se desetletja prenašale od ene generacije arheologov, antropologov, ter na sploh vseh ljudi, na drugo, so povzročile, da je bil ženski pogled na svet, ki je izrazito šamanističen, prezrt in potlačen.

Tako se kot superiorno šteje vse, kar je “civilizirano”, civilizacija pa pomeni pravzaprav nadzor, vsiljen nadzor, katerega namen je potešitev potreb in želja manjšine na račun večine. Civilizacija, kot nam je bila razložena v šoli in kot nam jo razlaga sistem ves čas (z vzorom ter pridigo), temelji na izkoriščanju – ženske za rojevanje in ohranjanje doma (tudi patriarhi želijo mehko naročje in topel objem), živali za hrano, poskuse in delo, … Veganstvo in v določeni meri tudi vegetarijanstvo bolj spoštujeta sveto ženskost, kot smo si to pripravljeni priznati, saj spoštujeta materinskost živalskih samic – katera mama bi lahko pretrpela usmrtitev svojega otroka? – zagovarjata sočutje – so-čutje, enakost in enost vseh čutečih bitij – nematerialne, duhovne vrednote, ki so znamenje resnične “civiliziranosti” in ne barbarskega lova.

Tudi danes smo ženske pod pritiskom vrednot “civilizacije”. Naš način življenja – kako poteka naš dan od trenutka, ko se prebudimo do trenutka, ko zaspimo – naša iz-obrazba, naša služ-ba (služenje), vse to je pogojeno z vrednotami “civilizacije”, vrednotami, ki preprečujejo enost, zlitje, sočutje.
En izmed poglavitnih vlog šamana/šamanke je namreč, da vzpostavlja v ljudeh ter med ljudmi harmonijo. Kako lahko izkoriščanje prinese harmonijo v odnos med izkoriščanim in izkoriščevalcem?
Ni prostora za enost telesa, duše, duha – vse preveč se poudarja intelektualna sposobnost in intelektualno delo. Ne znamo več izkušati radosti, razsvetlitve, zdravilnosti in blagodejnosti čaščenja, meditacije, rituala, enosti telesa in duha, materije in duhovnega.

Pri izboru in opravljanju dela (če sploh imamo izbor – kar je tudi “civilizacijski” učinek, namreč, da nimamo izbire oziroma da smo prepričane, da nimamo izbire) ne izkušamo lastne veličine in radosti blaženega ravnovesja dajanja in sprejemanja, saj nam srčni, sočutni stik z ljudmi preprečuje “civilizacijska” tekmovalnost, krvoločnost, potreba po nadvladi.

Kako siromašno je naše življenje! Primanjkovanje denarja, rušenje materialnega luksuza nikakor nista naši resnični težavi, to v resnici sploh ni problem, niti nam zares ne škoduje.

Škoduje nam siromašnost duha in ženske moramo to spremeniti.

Holly Sierra : ‘Charmed’

S šamanstvom.

Ko v sebi rečemo “da” šamanstvu, ko v sebi priznamo šamanstvo, ko mu obljubimo, da mu bomo služile in tako pomagale svetu, se naše bitje začne razširjati, rasti in sijati. Oddajati začne harmonično energijo, ki harmonizira, usklajuje, zdravi. Ni potrebno, da o tem govorimo, da to poroko s svétim v sebi verbaliziramo. Dovolj je, da sijaja ne zaviramo, da ne ugašamo notranje luči.

 

Ana Drevenšek

Kako ti vidiš šamanko? Kakšna je njena vloga, na kakšen način deluje? V čem je drugačna od vloge ženske, kot smo je bile naučene? Kako bi lahko ti v svojem življenju utelešala šamanske vrednote? Zapiši v komentar in nas razsvetli!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!

Luna počiva: Bodi kot voda

Vodne boginje

Voda je prišla iz nebes zato,
da iz vsega nečistega sprala umazanijo.
Bog, ki je prečistil onesnaženo vodo,
je nedvomno najbolj svet in čist!
Ko je voda premagala nečistost
in postala tako umazana,
da je čutila več niso marala,
jo je Bog vzel nazaj v Ocean čistosti,
da bi se lahko milostno očistila vseh klic v Vodi vseh voda.
Naslednje leto se je voda vrnila na zemljo
in za seboj spet vlekla dolgo in čisto obleko.
“Kje si bila?” jo je vprašala zemlj.
“V oceanu dobrote in čistosti.
Od tu sem se vrnila zelo umazana,
v oceanu pa sem se očistila.
Zopet sem si nadela častno oblačilo in se vrnila.
Pridite vsi nečisti,
moja narava se je navzela Božje nravi.
Sprejela bom vso vašo umazanijo,
in vam nudila novo čistost,
še do hudiča bom angelska.
Ko bom spet onesnažena,
se bom vrnila v nebo, k Izviru čistosti.
S sebe bom snela umazano obleko
in On mi bo znova dal novo častno oblačilo.
Vse to je Njegovo delo, jaz Ga samo ubogam.
On, ki skrbi za lepoto sveta,
je Gospod in Stvarnik vesolja.

Če naše nečistosti ne bi obstajale,
voda ne bi imela tega zanosa.
Nekje ukrade kup zlatnikov,
nato pa steče v vse smeri
ter kriči: “Kje je kdo, ki nima denarja?”
Zaliva rastline, ki jo potrebujejo
ter umiva obraze umazanih.
Prevrača nemočne ladje na razburkanem morju.
V njej se skriva na sto tisoče zdravil,
zdravil za vse mogoče stvari.
Vsak biser v školjki  in vsako seme
jo potrebujeta kot svojstveno lekarno.
Zemeljskim sirotam nudi hranljivost,
priteče do vseh, ki so presušeni in zasužnjeni.
Ko ni več takšna, kot je bila na začetku poti,
postane motna in rjava; zastrupljena,
tako kot smo zastrupljeni mi na zemlji.
Nato Boga poprosi za pomoč – 
Njegova veličina je zares izjemna!
Voda se vzdigne, rekoč:
“O Bog! Vse, kar si mi dal, sem razdala,
pred Teboj stojim praznih rok, kot berač.
Vse premoženje sem razdelila med čiste in nečiste.
O, Kralj, dajalec vseh dobrin, mi lahko daš še kaj?”
Bog reče oblaku: “Nesi to vodo tja, kamor je treba.
In ti, sonce, potegni jo v višave, bliže sebi.”
Bog jo po različnih poteh
pelje k neskončnemu oceanu.

Vodo omenjam zato,
ker je tak tudi duh svetnikov;
ta lahko prečisti tvojo umazanijo.
Ko se onesnaži zaradi ljudske umazanije,
se vrne v nebesa k Njemu, ki je Izvir čistosti.
Ko znova svež spet zdrvi na zemljo,
za njim ostaja le bela sled čistih oblačil.
Ko se to zgodi, tudi sam zapade uroku umazanije
ter se želi znova vrniti v nebesa:
“Prenovi nas! Bobni iz tvojega svetišča
naj oznanijo začetek potovanja!”
Ko je telo posvečeno molitvi,
se duh odpravi na potovanje.
Ko se duh vrne, je prežet z mirom.
V taki molitvi ni nikomur treba opravljati obredov
ali skrbeti za uresničevanje želja.

Zgodba o vodi je posrednik,
zaradi lažjega razumevanja.
Brez tovrstne prispodobe
ne more nihče spoznati ognja.
Vroča kopel takšne zgodbe je nadvse potrebna,
da bi tvoje telo prišlo v stik z ognjem.
Ker ne moreš stopiti neposredno v ogenj – 
tako kot Abraham – 
je vroča kopel tvoj prerok in voda tvoje vodilo.

Resnična sitost pride od Boga,
in vendar tisti, ki jih zemlja preveč čvrsto veže nase,
ne bodo mogli biti utešeni brez kruha.
Resnična hvaležnost
je lahko namenjena samo Bogu,
in vendar ljudje ne znajo najti pretanjene lepote,
če ne stopijo v zeleneči vrt.
Če bi na telo gledal samo kot na posrednika,
bi iz tvojih prsi posvetila luna brez koprene,
kot pri Mojzesu.
Lastnosti vode so priča temu,
da je njegova notranja nrav polna Božje milosti.

Rumi 

Katsushika Hokusai: Val Kanagawa

上善若水。
水善利萬物而不爭,處眾人之所惡,故幾於道。
居善地,心善淵,與善仁,言善信,正善治,事善能,動善時。
夫唯不爭,故無尤。

Najvišje dobro je podobno vodi.
Dobrota vode
koristi desettisočerim bitjem in ne tekmuje.
Prebiva na mestih, ki jih vsa človeška bitja sovražijo.
Zato je podobna Dau.

V dobrem življenju je zemlja,
v dobrem srcu je globina,
v dobrih odnosih je človeštvo,
v dobrem govoru je iskrenost,
v dobrem vladanju je dobro vodenje,
v dobrem opravljanju poslov je sposobnost,
v dobrem delovanju je usklajenost.

Če ni tekmovalnosti, ni nihče kriv.

Lao zi: Dao de jing 8

Voda prebiva na mestih, ki jih človeška bitja sovražijo.
Na tleh, na najnižjih mestih.
slika: bergspot.com

  • “Kot voda, lahko človek, ki je šibek in mehak vedno da, ne da bi pričakoval karkoli v zameno. Osebne interese poniža na nizko mesto in povzdigne nesebičnost na najvišje mesto.”
  • “Odnos šibkosti in mehkosti ustvarja visoko raven vzdržljivosti in vztrajnosti. Ko stvari niso več pod našim nadzorom, obstaja samo ena pot: biti potrpežljiv in dovoliti življenju, da preizkusi našo voljo, značaj in vzdržljivost. 
  • “Biti šibek in mehak dopušča človeku zaobjeti sprejemanje in strpnost. Z odprtim umom in dobrim srcem se lahko človek sooči z razhajanji in razreši konflikte.”
  • “V položaju šibkosti in mehkosti lahko človek tekmuje, ne da bi se bojeval in nežno doseže uspeh. V situaciji tekmovanja se mora človek vprašati: Kdo je tekmec? Koga želim premagati? Središče pozornosti ne sme biti zmagati ali izgubiti, temveč človekov um in čustveno stanje. Na koncu človek spozna, da je resnični tekmec on sam in da mora premagati lastne destruktivne misli in občutke.
  • “Ko je mehak in šibek, človek uspeha ne definira kot bogstvo, moč in status, temveč kot dosežek v Dau. Za daoiste je končno zmagoslavje nadzor nad mislimi in delovanja ob pravem času.

Zeng Liyan

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Ritual, trans in meditativni odmik – osnovna potreba ženske: zadnji Lunin krajec, 27.10.2013 ob 1.41

"Izgovarjal sem toliko molitev, da sem sam postal molitev." Rumi

“Izgovarjal sem toliko molitev, da sem sam postal molitev.” Rumi

“Najplemenitejša stvar, ki jo lahko človek izkusi, je sprejetje skrivnosti.” Paulo Coelho, Brida

19.10.2013 ob 1.36 je nastopila polna Luna ščip. Ob 1.51 pa so se Luna, Sonce in Zemlja popolno poravnali v isti liniji in zgodil se je Lunin mrk. Ta istočasna dogodka sta prinesla veliko energije – energije, ki je poglabljala in kljub svoji ustvarjalni in ekstravertirani naravi polne Lune opozarjala na notranje, na zlitje notranjega sveta podob z zunanjim svetom.

Za tokratno polno Luno nisem napisala ničesar, ničesar nisem imela vnaprej pripravljenega. Vendar to ne pomeni, da se polna Luna ni zgodila, niti ne pomeni, da ni imela močnega vpliva name, na vse ženske, na vse človeštvo, na Zemljo. Pravzaprav je bila polna Luna s svojim mrkom izredno močna – meni je prinesla nekaj izjemno lepega – pričevanje prelepemu, spontanemu, ljubečemu porodu. ❤
Danes je zadnji Lunin krajec, pol poti do prazne Lune – bližamo se času umika in rada bi, da si vse zagotovimo čas zase, da zares potešimo svojo željo po počitku, regeneraciji in refleksiji. Zato vam spodaj predstavljam tradicionalne ženske umike, ki naj nam služijo kot navdih.

  • Nepotešena potreba po umiku ogroža žensko zdravje ter omejuje njeno duhovno pot

V članku o ženskih boleznih smo spoznale, kako ključnega pomena je za žensko, njeno zdravje in blagostanje, da se v času krvavitve, ob času prazne Lune, umakne pred svetom v svojo notranjost, kjer reflektira o preteklem ciklu, se prepusti počitku in regeneraciji. Ta nezadržna in eksistencialna ženska potreba po umiku je bila skozi celotno zgodovino civilizacije kamen spotike, milo rečeno, za patriarhalno družbo. Ženska (ali moški), ki poteši svojo potrebo po umiku, vzpostavi pristnejši in trdnejši stik s seboj, postane samozavestnejša, močnejša ter jasno uresničuje svoje namere. Taka ženska pa je bila za patriarhalno civilizacijo grožnja, saj je patriarhalna civilizacija vedno temeljila na racionalnem redu, zakonih in urejenosti, ki predpisujejo, kaj je normalno in kaj ne (ideologija) ter kaj se sme in kaj je prepovedano.

Vendar ženska ne potrebuje umika le v času krvavitve – prazne Lune, potreba po umiku je ženski prirojena kot arhetip, kot notranje vodstvo za življenje. Pogosto naša potreba po umiku ni povezana z menstrualnim ciklom, temveč z raznovrstnimi življenjskimi situacijami. V ženski obstaja notranje védenje, da je življenje stalno nihanje, ples dveh komplementarnih sil, ki se prelivata ena v drugo ter se izmenjujeta glede na prevlado. Včasih potreba po umiku pomeni potrebo po počitku, včasih pomeni potrebo po refleksiji, včasih potrebo po regeneraciji, obnovitvi energije, včasih potrebo po spremembi.

Znano je, da nepotešena potreba po umiku v ženski povzroči tolikšno neravnovesje, da lahko le-to vodi do bolezni. Nepotešena potreba po umiku pomeni resno odtekanje življenjske energije ter izgubo stika s samo sabo, zaradi česar postanemo izčrpane, odsotne in nezadovoljne, izgubimo občutek za čas prostor in naravno gibanje življenja.

  • Kako “vzeti” svojo pravico do umika nazaj

Družba se bo korenito spremenila, ko bomo ženske pričele živeti svoja življenja glede na naše notranje zavedanje o yinu in yangu oziroma o faznosti življenja. Nekaj primerov iz vsakdanjega življenja:

Himba ženska

fotografija: Sebastião Salgado

ob menstrualni krvavitvi si ženske želimo umika vase, kar v praktičnem smislu pomeni čim več preživetega časa doma, čim manj interakcije z zunanjim svetom, čim manj odločilnih pogovorov oziroma sprejemanja odločitev, torej čimbolj pasivno preživet čas. V idealnih okoliščinah si želimo ostati doma, se razvajati (okopati se, nadišaviti, negovati svoje telo, dobro jesti, veliko počivati), brati, razmišljati, opravljati kakšna ročna dela ali hišna opravila, sprehajati se itd. V tem času si ne želimo preveč telefonirati, odgovarjati na maile (še posebej na banalne), organizirati karkoli itd. V idealni družbi bi torej ženske ob svoji krvavitvi lahko ostale doma – torej, ne bi bilo potrebno, da pridejo v službo. V takšni družbi ljudje tudi ne bi izsiljevali instant, takojšnje odzivnosti, takojšnjega odgovora in akcije – zavedali bi se, da ljudje včasih potrebujemo čas za umik in da takrat za zunanji svet nismo dosegljivi. V takšni družbi ne bi bilo naglice, ne bi bilo prisiljenosti, komunikacija bi bila dosti bolj srčna, pristna in nebesedna, vse nežno, poetično, ustvarjalno in sproščeno bi bilo čaščeno in spoštovano. Pri delu ne bi bila pomembna kvantiteta, temveč kvaliteta opravljenega dela, bolj kot produktivnost bi se cenilo ustvarjalnost, bolj kot uveljavljanje avtoritete bi se cenilo nežnost, prizanesljivost in sočutje. Ljudje bi bili bolj sproščeni, bolj ljubeči in intimneje povezani med seboj. Takšna bi bila družba, če bi več in več žensk začelo aktivno tešiti svojo potrebo po umiku.

Ženske, nagovarjam vas, da se odločimo, da se bomo prenehale bati odziva drugih, družbe, da se bomo prenehale obremenjevati glede mnenj drugih, da na prvo mesto ne bomo več postavljale drugih, njihovih potreb in njihovih pričakovanj, da bomo tako v osebnem kot v družbenem okolju brez sramu, strahu in obotavljanja začele utelešati prvine umika, meditacije, poglobitve vase in pasivnosti. Seveda to ne pomeni, da se bomo spremenile v inertna, pasivna, nedelujoča in nezavedna bitja, pomeni le, da bomo v svoj osebni svet in v svoje družbeno okolje začele prinašati ravnovesje.

  • Tradicionalni ženski skupni umiki – navdih za sodobne ženske, navdih za preobrazbo sodobne družbe

Tradicionalno so se ženske v preteklosti (ponekod pa še danes) skupinsko večkrat srečevale z namenom umika iz širše družbe v ženski svéti svet. Izvajale so obrede in ceremonije ob pomembnih življenjskih prehodih posameznic, prav tako pa so se mesečno srečevale ob prazni Luni/krvavitvi, da so se med krvavitvijo poglobile vase z namenom regeneracije, tesnejše povezave z ženskim modrostnim izročilom, ki so ga intenzivneje čutile v skupini.

Obred je pomemben element ženske modrosti o umiku. Umik pomeni namreč umik vase, v nefizični duhovni prostor vase, kjer ne obstajajo nikakršne omejitve in kjer se Zemlja poveže z Nebom. Obred služi prekinitvi običajne budne zavesti, odmik od omejitev prostora in časa ter povezavo z božanskim. Prav tako obred služi posvetitvi, iniciaciji v novo življenjsko vlogo oziroma obdobje, pridobivanju duhovnega vodstva za pomembne življenjske odločitve ter za povezovanju z drugimi ljudmi.

Sozvočenje z obredno zavestjo je ženski naravno. Ženska je po svoji naravi sposobna lahkotneje in spontaneje kot moški stopiti v obredno zavest in se povezati z duhovno dimenzijo. Ženska zaradi svoje cikličnosti in notranjega védenja o faznosti življenja ter enakovrednosti umika in dejavnosti, lažje razume naravo in namen obreda ter se mu lažje preda. Obred je izredno pomemben del ženske duhovnosti, prav tako pa blagostanja družbe nasploh. Z izgubo obredov smo kot družba veliko izgubili in posledica je naš občutek osamljenosti, nepovezanosti z drugimi in z univerzumom, občutek življenjskega nesmisla, boječnost, tesnobnost, nezmožnost uravnovešenja dajanja in sprejemanja, dobička in porabe.

Ženski krog v Rdečem šotoru. slika: www.meetup.com

Ženski krog v Rdečem šotoru. slika: http://www.meetup.com

Tradicionalni ženski skupinski ritualni umiki so:

Rdeči šotor

V Rdečem šotoru se ženske zberejo ob prazni Luni, proslavljajoč svojo krvavitev. Ob tej priložnosti ženske druga drugo razvajajo, reflektirajo, počivajo ter izvajajo iniciacijske obrede. Rdeči šotor je miren prostor, kjer so ženske poglobljene same vase, hkrati pa v intimnem stiku druga z drugo. Rdeči šotor je duhovna ženska družina, ki tke mrežno podpore za vsako posameznico, hkrati pa izredno veličastno časi veličino ženskega telesa in duha. V Rdečem šotoru ženske pojejo, meditirajo, molijo, plešejo, jejo, se razvajajo, pogovarjajo – delijo izkušnje in pripovedujejo zgodbe itd.

Obred za prvo menstruacijo

Ko deklica dobi prvo menstruacijo, ženske sklenejo krog zanjo ter počastijo njen vstop v ženskost. Na ta način lahko dekle zavestno stopi na pot ženske, popolnoma zavedajoč se, kakšne spremembe se ji dogajajo na telesnem, psihološkem in duhovnem področju ter kam te spremembe vodijo. Ob tem obredu je spoznana kot sestra ostalih žensk, sprejeta je v intimno mrežo skupnega spoznavanja poti Ženske, začuti podporo in razumevanje žensk, dobi podporo za samozavestno in ustvarjalno hojo po poti Ženske ter se na nov način poveže s samo seboj. To je izredno pomemben obred, izjemno pomembna prelomnica v življenju ženske, ki začenja njeno ustvarjalno pot kot tudi njeno pot intimnejšega spoznavanja sebe.

Obred materinstva – Blessingway

Ta obred se izvaja približno 5 tednov pred porodom za nosečo žensko. Pri tem obredu se počasti njeno pot v materinstvo, to pot se očisti vseh možnih zapletov in blokad. Ozavesti se pomembno spremembo, ki se bo zgodila v njenem življenju, hkrati pa se zagotovi, da bo na tem prehodu vedno imela dovolj podpore in blagoslovov s strani žensk, ki so v njenem krogu. S tem obredom ima ženska priložnost povezati se s svojo novo vlogo, se nanjo dobro pripraviti ter pridobiti samozavest na tej poti, saj je njena nova vloga priznana in počaščena. Ker druge ženske njen prehod častijo, čuti, da je pomemben, s tem pa pridobi ogromno prepotrebne notranje moči in samozavesti. Ta obred je izrednega pomena za vsako pričakujočo mati in velika škoda je, da se dandanes tako redko izvaja. Sodobne ženske smo namreč izgubile stik z materinstvom – skoraj nobena pred svojim prvim porodom ni videla rojevati druge ženske, redkokatera kdaj vidi dojenje ali skrb za majhnega dojenčka. Predvsem pa nihče ne govori o ogromnih spremembah, ki jih materinstvo prinaša v življenje ženske. Zaradi šokiranosti ob prihodu otroka je veliko žensk žrtev poporodne depresije, ki bi jo lahko preprečili, če bi imela ženska ustrezno podporo in védenje. Blessingway je izrednega pomena pri grajenju te podpore.

Obred po porodu – “closing bones” oziroma “zapiranje kosti”

Ta obred se izvaja približno 6 tednov po porodu oziroma, ko preneha čišča (poporodna krvavitev). Ženska se namreč že med nosečnostjo energetsko in duhovno izredno odpre – vanjo se namreč naseljuje nova duša – in ona postane vez med svetovoma. Med porodom se ta odprtost še posebej poglobi, vztraja pa še po porodu. Pomembno je, da se ženska po porodu ponovno “zapre” – da se zaščiti pred negativnimi vplivi ter ponovno prizemlji, da lahko njeno življenje normalno poteka naprej brez večjih pretresov. Ta obred ima podobno kot Blessingway pomembno vlogo pri preprečevanju poporodne depresije, saj ima ženska možnost, da v krogu žensk ozavesti spremembe, ki so se ji zgodile ter jih zdravo asimilira v svoje življenje. Prav tako ta obred lajša prehod v nov ritem življenja. Tudi ta obred je za novo mati izrednega pomena in večkrat bi se moral izvajati.

Ženski krog iz davnine.

Ženski krog iz davnine.

Obred ob menopavzi

Menopavza je še en pomemben prehod v življenju ženske. Menopavza prinaša ženski prenehanje cikla, kar pomeni tudi prenehanje navezanosti na materialno ustvarjalnost. V tem času lahko ženska doživlja intenzivnejše življenjske pretrese, saj se njeno življenje želi urediti, očistiti in usmeriti v pravo smer. Zato to obdobje prinaša velike transformacije in tudi konkretne življenjske spremembe, ki nemalokatero žensko močno pretresejo in zmedejo. Če ima ženska v tem času podporo svojega ženskega kroga, gre skozi transformacije menopavze dosti lažje, prav tako pa lažje asimilira spremembe, ki se ji dogajajo. V tem času postaja ženska bolj osrediščena v svojem duhovnem bistvu in vedno bolj dovzetna za duhovno dimenzijo življenja (če že prej ni bila oziroma je bila manj). V tem času ženska na nek način že z eno nogo stopi v onstranstvo – postane povezava med Zemljo in duhovnim svetom. V tem času se žensko okrona kot Modro žensko, Vračarico, Čarovnico, Šamanko. Postane vir modrosti, duhovna voditeljica in usmerjevalka. To je zelo pomemben čas za zrelo žensko in če ne more v polnosti izkusiti pomena spremembe, ki se ji dogaja, je lahko to obdobje za žensko zelo stresno – prenehanje cikla nekatere začutijo kot poslavljanje življenjske sile, kot znamenje staranja in pešanja moči. Ženska se lahko ob tem počuti šibko in manjvredno, kar pa je ravno nasprotno od darov, ki jih menopavza prinaša. Le-ta namreč prinaša novo obogatitev življenja, poglobitev, poduhovljenje. Tega prehoda se mora ženska veseliti, saj je okronana za kraljico, modrijanko, spoštovano in čaščeno članico ženskega kroga in družbe na splošno. Ženski krog ima lahko pomembno vlogo pri takšnem doživetju obdobja menopavze.

Ženska je Umetnica, Svečenica, Medij, Šamanka, Muza, Navdihovalka, Sanjalka, Stvarnica, Boginja.

Ženska je Umetnica, Svečenica, Medij, Šamanka, Muza, Navdihovalka, Sanjalka, Stvarnica, Boginja.

Seveda vsebuje ženska tradicija še mnoge druge obrede, ki se izvajajo ob najrazličnejših življenjskih prehodih ali notranjih transformacijah. Bistvo obredov pa je stik z ritualno, trans zavestjo, povezava z božanskim in skupnostjo ter uspešno asimiliranje življenjskih nalog/sprememb/vlog. Ženski krog je velika duhovno-zemeljska družina, ki prinaša uteho, uvid in podporo vsem živim bitjem ter pomembne družbene spremembe. Veselimo se tega vstajenja nežnega ženskega kroga!

Ana Drevenšek

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!