Zimski solsticij: Razneženost prebujene maternice in yoni

Yule brings new lifeDanes je izjemno pomemben dan v letu. Je eden najnežnejših, najranljivejših dni, kajti to je dan poroda. Danes nastopi zimski solsticij, točno ob 23.03 zvečer. Nato se ponoči, ob 2.35 Luna popolnoma izprazni. Zimski solsticij je sončev obrat, kar pomeni, da se bo od danes naprej razmerje med dnevom in nočjo obrnilo v drugo smer – dan bo vse daljši. Vendar to pomeni, da je danes najkrajši. Danes je največ teme v vsem letu, največ tišine, največ mirovanja. Danes je dan, ko nas maternica Boginja vzame vase. Prepustimo se ji.

Današnji dan so starodavni Kelti praznovali kot praznik Yule. Beseda Yule izhaja iz staro-germanskih izrazov in pomeni “kolo življenja”. Zimski solsticij namreč označuje obrat kolesa življenja. Danes se Sončni Kralj, Bog, ponovno rodi in v naše življenje vnese upanje, svetlobo, odprtost duha. 

Od zgodovine in simbolike današnjega praznika se imamo veliiko naučiti. Začnimo.

Yule GoddessNežnost in ranljivost porajanja

Na današnji dan Boginja rojeva. O slovanski Boginji Rožanici, ki danes rojeva, smo pisale lani. Tukaj. Rožanica v ruščini pomeni žensko, ki bo pravkar rodila oziroma žensko, ki rojeva. Rožanica je Boginja zime, zimskega časa. Povezanost med zimo in porajanjem je za nas izjemnega pomena. Čeprav je Yule praznik v zimskem času, proslavlja plodnost in rojstvo ne kot začetek, temveč kot nadaljevanje življenja. Poletni solsticij junija, sredi poletja, ko je dan najdaljši, pa praznuje smrt in transformacijo. Zima je čas popolne teme in mirovanja. Narava je navidez mrtva. Vendar ni mrtva, še kako živa je, vendar so življenjski procesi očem nevidni. To so procesi obnavljanja, ponovne energizacije, regeneracije. To so procesi, ki jih potrebujejo naša telesa in tudi naša psiha. Vendar smo se naučili, da ti procesi ne obstajajo ali pa da niso zaželeni, ker ne proizvajajo navzven vidne produktivnosti, produktivnosti, od katere imajo korist drugi. Zavedanje o pomenu teh nevidnih življenjskih procesov so gojile vse celostne duhovne tradicije, ki so spoštovale ženskost. Daoisti so naprimer razvili različne vaje za kultivacijo telesa, ki so vse temeljile na mirovanju in sproščenosti. Prav tako Tantra, kot uči Osho, ki pravi, da je tantrični človek najbolj sproščen človek, to je njegova vrlina in portal k duhovni izkušnji. V Daodejingu, osrednjem delu daoizma, je zapisano: 

谷神不死 Duh doline nikoli ne umre.
是謂玄牝 Imenuje se Skrivnostna ženskost.
玄牝之門 Vrata skrivnostne ženskosti
是謂天地根 so izvor Zemlje in Neba.
綿綿若存 Ves čas je v nas.
用之不勤 Uporabljaj jo, nikoli se ne izsuši. 

Boginja doji Boga Yule Wendy AndrewsIzvor Zemlje in Neba (moškega in ženskega počela, ki tvorita celotno stvarstvo) izhaja iz Skrivnostne ženskosti – maternice Boginje. Energija maternice Boginje je energija doline. Energija poglobitve, potopitve, zasidranosti v maternico. Osho je imenoval tantrični orgazem “valley orgasm” – dolinski orgazem, dolina orgazma, orgazem doline. Je orgazem, ki nas ne pelje v višave, ki ne povzroča kontrakcij našega telesa, temveč nas pelje v ultimativno sproščenost, v najglobljo globino sebe, kjer, v temi, čaka razsvetljenje.

Porajanje zahteva najglobljo nežnost, kar jo premore ženska. Porajanje zahteva najglobljo sprostitev. Porajanje zahteva popolno identifikacijo s Skrivnostno ženskostjo. Naše najneženjše, najbolj ljubezni polne organe – maternico in yoni – moramo odpreti, sprostiti, razorožiti, da omogočimo prehod otroku. 

Porajanje, tako kot spolnost, vsebuje nedolžnost, čistost, prvinsko božanskost. Potrebuje vzdušje svetosti, čaščenosti, zasebnosti, zaščitenosti. Ženska se ne more odpreti, če je opazovanja, obsojana, izpostavljena, nezaščitena. Tega se v porodnišničnem okolju ne zavedajo. Tako kot se tega niso zavedali moški, ki so bili prepričani, da je tudi za žensko nenadna penetracija vrhunec spolnega užitka (dokler niso nežni moški dojeli, da je penetracija ranljiva: Ranljivost penetracije). 

Na današnji dan in v obdobju, ki sledi (do 2. februarja, ko praznujemo dokončno utelešenje Svetlobe), zato počivajmo, mirujmo, umirjajmo misli in telo. Ne stremimo k produktivnosti, temveč puščajmo nevidnim življenjskim procesom v našem telesu-psihi, da nemoteno potekajo, brez motenj delovanja našega uma. Bodimo nežne s seboj in temi procesi. Zavarujmo se, zaščitimo svojo ranljivost, ranljivost maternice in yoni, ki sta zdaj mehki in odprti, ker porajata novo letno obdoje. Počastimo ju, ker porajata našo novo, prerojeno zavest. 

newgrange winter solsticeResnični odnos med Boginjo in Bogom, žensko in moško energijo

Današnji praznik nas uči tudi o resničnem pomenu odnosa med žensko in moško energijo. Na zimski solsticij so Starodavni praznovali ponovno rojstvo Boga, Sončnega Kralja. Bog se ob prazniku Samhain žrtvuje za ljudi in druga živa bitja, umre in potuje v maternico Boginje, kjer čaka preporod. Na Yule ga Boginja ponovno rodi. Zato na ta dan praznujemo vrnitev Svetlobe. (To idejo so povzeli kristjani)

Na levi je slika starodavnega templje iz Newgrange-a na Irskem. Tempelj ima obliko maternice in častilci, ki so vstopali vanj, so vstopali s čaščenjem Boginje, vstopali v maternico, kjer duša inkubira, da bi bila deležna duhovne izkušnje. Tempelj je bil arhitekturno zasnovan tako, da je enkrat na leto, na zimski solsticij, sončna svetloba prodrla vanj. To dejanje je simboliziralo pomen praznika Yule.

tempelj NewGrangeSimbolika praznika Yule sporoča, da je moška energija, skrita v načelih svetlobe, upanja, jasnosti, zavesti in zavedanja, ljudem koristna le, če se prostovoljno preda smrti, preobrazbi, transformaciji in prerojenju skozi maternico Boginje, skozi žensko energijo.

rojstvo Boga YuleMoška energija, ki se ne želi potopiti v maternico Boginje, ne izkusi zrelostnega procesa, ni obogatena, ožlahtnjena – svoje svetlobe in zavesti ne more nikjer uporabljati, saj nima referenčne točke. Referenčno točko ustvari Boginja. Če pa le-te ni, postan zavedanje, zavest sama sebi namen in ustvari se hipertrofiran intelekt, o katerem smo že govorile tukaj, ki preveč analizira, ki ustvarja fiksne ideje, stroge moralne ideale, ki vsi skupaj nimajo ničesar opraviti z resničnostjo

Slika zgoraj predstavlja Boginjo, ki je ob zimskem solsticiju ponovno rodila Božanskega Otroka, Upanje, Sončnega Kralja. Za njima je yule – kolo, krog življenja, ki se nenehno, ciklično vrti. Opazite, kako podobna je ta podoba podobam Marije z Jezusom? Krščanstvo je patriarhalna religija, ki je uvedla idejo o linearnosti časa – življenje je samo eno in ko se konča, mu sledi večni pekel ali večni raj. Izbrisala je veliko bolj naravno in logično cikličnost. Izbrisala je tudi Boginjo in njeno vlogo pri kreaciji ter predvsem njeno vlogo pri duhovni preobrazbi in inkubaciji duhovne izkušnje. Poglejte, kako veličastna je Boginja na sliki, kako bujne so njene prsi in kako razigran, poleg tega, de je svét, je njen otrok. To je pravo ravnovesje. Ženska, ki je plodna, močna, žareča in moška energija, ki je igriva, kreativna in ki časti žensko. 

prebujena maternica za YulePomen počitka, mirovanja, hiberniranja

O tem smo že govorile pri ranljivosti porajanja. Mirovanje ni pasivno, mirovanje je omogočanje ključnim, podpornim življenjskim procesom, da se končno izvršijo.

Če teh procesov ne dopuščamo s stalno aktivnostjo, se na telesni ravni pojavijo bolezni, na duševni ravni pa odsotnost kreativnosti, depresivni občutki in izgubljenost. Tako telo, kot psiha, potrebujeta počitek, med katerim veliko delata, tudi če se tega ne zavedamo. Vemo, kako ključen je za ženske umik ob menstrualnem času, v času prazne Lune. Tudi leto ima svoje menstrualno, praznoLunsko obdobje in to je obdobje zime. Pozimi živali hibernirajo – so v zimskem spanju. Tudi rastline očitno ne vlagajo energije v rast, razcvetanje in obrajanje sadov. Zakaj ljudje norimo in smo ta čas celo spremenili v vrhunec družbene produktivnost? V tem času moramo tako telesno, kot umsko počivati. Za sodobnega človeka je večmesečni počitek izziv in misel na to stresna že sama po sebi. In vendar je tako za naše zdravje in blagostanje najboljše.

Ko si dopustimo počitek, si dovolimo, da nas naša Duša vpraša naslednja vprašanja:

  • Kakšne so moje vizije in upanja?
  • Kakšne sanje nosim v sebi?
  • Kako lahko ohranim živo svoje zaupanje?
  • Kako lahko negujem stanje začudenja in občudovanja vesolja?
  • Kaj lahko naredim, da vzpodbudim ponovno rojstvo duhovnega v mojem življenju, družini, v svetu?
  • Kaj lahko kot posameznica naredim, da v svoji skupnosti ustvarim prostor za Boginjo?

V človeško obliko smo se rodili, da bi si v prvi vrsti postavljali ta vprašanja in iskali odgovore nanje. Zakaj težko najdemo čas zanje? Ker smo preobremenjeni z rečmi, ki v resnici sploh niso pomembne. Ko si vzamemo čas za počitek, mirovanje in umik, ustvarimo psihični prostor v sebi, kjer se lahko ta vprašanja in odgovori nanje porajajo. Tako kot zavestna mati z delom na sebi ustvarja psihični prostor za Dušo in psiho otroka, ki ga nosi, tako mi ustvarjamo psihični prostor v svojih maternicah za Svetlobo, ki se danes rojeva in za svojo novo, prerojeno zavest v novem letu. 

Crone YuleModra Ženska – menopavzna ženska in modrost Zime

Obdobje zime je obdobje arhetipa Temne Matere, ki se prepleta z arhetipom Hčerke. To je obdobje ženske po menopavzi, ko se valovanje prehoda umiri in ko najdemo mir, spokojnost in trdnost v stanju brez cikla, ko sprejmemo svojo vlogo Modre Ženske, sprejmemo komunikacijo z ostalimi svetovi in smo se že povsem poslovile od prejšnjega življenja. To je obdobje, ko smo kanal med tostranstvom in onostranstvom in naš osrednji fokus je priprava na poslednjo transformacijo – Smrt. 

Ženska, ki voljno sprejme valovanje menopavze in vse izzive, ki jih le-ta prinaša, ki se jih ne otepa in ne čuti do njih odpor, lahko bolj voljno in zavestno sprejme svojo novo vlogo Modre Ženske in bolj zavestno in z manj obžalovanji, bolj totalno, sprejela novo stanje zavesti – zavesti preprostosti, spuščanja, prepuščanja, predajanja novim izkušnjam, katerih namen je priprava na Smrt.

Yule Goddess FreyaVsi nauki Yule-a, ki smo jih danes omenile, služijo postmenopavzni ženski pri lažjem soočanju s svojo novo vlogo. Sprejemanje svoje ranljivosti, ranljivosti svoje psihe, ki se podaja na novo potovanje, je ključno. Ranljivost zahteva zaščito – mnogo postmenopavznih žensk čuti potrebo po preprostosti, maloštevilnih prijateljih, samoti, oddajanju lastnine. Če razumemo, da je to normalen in zdrav proces, ga lažje sprejmemo in se zaradi teh občutkov ne počutimo krive ali manjvredne. 

 Ženska postane v postmenopavznih letih Vélika Učiteljica – ne, ker bi tako hotela ali si zato prizadevala, temveč spontano, ker dostopa do dimenzij, ki so ji bile prej nedostopne in ker je hkrati bolj asertivna, spokojna in odločna in zato bolj zmožna svojo modrost predati svetu. 

Postmenopavzna ženske se pripravlja na ponovno rojstvo kot Hčerka, rojstvo v ponovno nedolžnost, čistost, neomadeževanost skozi ples Boginje in Boga, moške in ženske energije, ljubezenske združitve moškega in ženske. 

Želim vam spokojen, miren, izpolnjujoč in duhovno bogat prehod yule-a, letnega kroga. Naj bo glas vaše Duše čim glasnejši in njena moč v vaših življenjih čim močnejša! 

© Ana Drevenšek

Kako ti doživljaš zimski čas? Si zavestno vzameš več časa zase? Si postavljaš Dušna vprašanja in iščeš odgovore nanje? Kako se počutiš v tem času? Čutiš v svojem telesu in psihi potrebo po mirovanju in pasivnost? S kakšnimi izzivi se soočaš v tem času? Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Advertisements

Boginja – Mati logike in zdravega razuma

Hindujska Boginja Saraswati je Boginja besed. Izumila je umetnost, znanost, matematiko in sanskrt. Je Boginja znanja, učenja in poučevanja. Je Boginja kreativnih in intelektualnih dosežkov.

Hindujska Boginja Saraswati je Boginja besed. Izumila je umetnost, znanost, matematiko in sanskrt. Je Boginja znanja, učenja in poučevanja. Je Boginja kreativnih in intelektualnih dosežkov.

Danes ob 13:53 je nastopil zadnji Lunin krajec v Devici. Devica je znamenje racionalnosti, redu, intelekta, urejenosti, nadzora. Lastnosti, ki jih ponavadi ne vključujemo v kontekst ženske duhovnosti, saj naj bi nas omejevale, osredotočale v glavi in preprečevale globoko izkušnjo. 

Danes pa bi rada govorila o drugačnem pogledu na razumskost. Devica je eden od poglavitnih treh arhetipov ženskosti: Devica, Mati, Modra Ženska. Klasična Boginja-Devica je Boginja Artemida, Boginja Amazonk, ki uteleša žensko deviškost. Deviškost ne pomeni spolno nedotakljivost, temveč nezavezanost moškemu partnerju. Deviškost je izvorno manifestacija ženske moči in avtonomnosti, ne njene naivnosti in podložnosti patriarhalnim silam, kot so jo definirali kasneje. Deviškost pomeni prodornost ženskega uma, ki ni ujet v nikakršne omejitve, je popolnoma svoboden. Artemida je tudi Boginja lova in zaveznica divjih živali. Zato je deviškost tudi manifestacija ženske divjosti in neukročenosti.

Zato je um Device prodoren in zavesten um, zdravi razum, ki pomaga neukročeni ženski sili, da loči zrno od plev, da se zaščiti pred nevarnostmi v svetu. Je um, ki ji pomaga ozaveščati svoje izkušnje in graditi svojo zakladnico védenja

Preberimo si, kaj misli Barbara Walker o resničnem izvoru logičnega razmišljanja: 

slika: Marcela Paz

Naše prednice prebivajo v naših maternicah. Vsa njihova modrost in védenje sta v naših maternicah. Ko se povežemo z našimi maternicami, se odpremo temu kanalu starodavnega znanja. Tu se sestavlja sestavljanja našega žensko-osrediščenega sebstva, tukaj so razkrinkane zgodovinske in psihološke laži (recimo, da je junaštvo to, da obglaviš temno žensko figuro, kot je na primer Perzej obglavil Meduzo, Boginjo temne ženskosti, ki je za ženske ključnega pomena), tu vzcvetimo kot vrtnice. slika: Marcela Paz

“Napaka, ki jo včasih najdemo v ženskem duhovnem gibanju je prepričanje, da patriarhalne religije pripadajo levi polovici možgan in so zato linearne, logične in imajo pomanjkanje resnične čustvene vsebine. Prvič, razdelitev možgan na dva dela je simplistično in zavajajoče, tako kot Freudova razdelitev psihe na superego, ego in id. Drugič, največji problem ni, da je konvencionalno krščanstvo logično, temveč, da ni.
Spomniti se moramo, da je bila v starodavni matriarhalni miselnosti, ki jo lahko obnovimo skozi mite in legende, Boginja razumljena kot edini izvor urejenega, logičnega razmišljanja. Iz njenih intelektualnih daril ženskam so se rodile discipline, kot so matematika (kar dobesedno pomeni “materinska modrost”), koledarji (izvorno Lunini in menstrualni koledarji), sistemi meritev, glasbene in pesnitvene oblike, arhitekturne tehnike in mnoge druge vede za delo z umetnostjo in naravo. Starodavna grška beseda diakosmos, ki pomeni sistem reda, ki ga je v prvotni kaos vnesla Boginja (Dia), dokazuje prepričanje starodavnih ljudi, da je bila racionalnost utelešena v prvi učiteljici vsakega otroka – mami. Mit iz Indije nakazuje, da so zgodnji ljudje verjeli, da ženska sposobnost rojevanja izhaja iz superiorne ženske veščine razvijanja merilnih sistemov.
Celo judovsko-krščanska diabolizacija Matere Eve je zadržala zaznavo Svetovne Matere kot izvora razsvetljenja za vse človeštvo, čeprav je Eva morala zavrniti ukaz patriarhalnega Boga, da bi pridobila znanje, ki ga je Bog želel skriti pred človeškimi bitji.
Kasneje so patriarhalne družbe želele pomanjšati ženski intelekt tako, da so ga imenovali instinktivni, nezavedni, iracionalen. Čeprav so prepoznavali natančno žensko zaznavanje, so ga moški zavrgli s precej zaničljivim izrazom intuicija, namesto da bi ga poimenovali z njegovim pravim imenom inteligenca. Ne glede na to, kako pogosto so ženske pokazale, da so sposobne racionalnega razmišljanja ali celo sposobnosti prodiranja skozi bolj iracionalne moške konstrukte z ostrim robom zdravega razuma, je bilo ženskim umom dopuščeno le čustvovanje, ki naj bi zapolnilo prostor z manj uma. To je bil še en primer prekletstva z medlo pohvalo. Pravzaprav so patriarhalne kulture zgradile svoje praktične dosežke na dosežkih zgodnejših, žensko-osrediščenih skupin in moški filozofi so vnesli v filozofijo več nerazumskosti, kot ne. Na primer, nobena družba ni bila bolj nespametno vraževerna ali bolj naivno lahkoverna od krščanske Evrope v obdobju, imenovanem Doba Vere, ko so bile resnice spoznane samo skozi besedila očetov in je bila eksperimentalna znanost dojemana kot hudičevo delo.
Ob zori zgodovine je bil zdrav razum izmaličen s konceptom patriarhalnih bogov kot univerzalnih staršev, kljub njihovi nezmožnosti rojevanja. Miti kažejo, da so imele zgodnje civilizacije s tem konceptom težave. Ljudje niso sprejeli takšnih božanstev, dokler ni bilo več stoletij posvečeno propagandi duhovnikov. Celo potem so bili potrebni besedna izkrivljanja in namenski nelogični paradoksi, da bi se vzpostavilo čaščenje bogov, ki so žalili pragmatično dojemanje resničnosti preprostega človeka.” 

V vseh starodavnih mitih je Boginja tkalka, ki je stkala vesolje in še vedno tke niti življenja. Skozi njeno tkanino smo vsi povezani, vsi eno. Ona je stvariteljica vesolja. Je izvor vsega znanja in modrosti. slika: Paula Nicho Cumez

V vseh starodavnih mitih je Boginja tkalka, ki je stkala vesolje in še vedno tke niti življenja. Skozi njeno tkanino smo vsi povezani, vsi eno. Ona je stvariteljica vesolja. Je izvor vsega znanja in modrosti. slika: Paula Nicho Cumez

Barbara je avtorica, ki koplje globoko po ženski zgodovini in je za nas izkopala mnogo darov, za kar smo ji vsekakor hvaležne. Kot pa ste opazile, je tudi avtorica, ki ima nekakšen odpor do intuicije, duhovnosti, itd. Odpor, ki ga me rdečešotorke nimamo. Ampak ji ne zamerimo, ker so njena spoznanja zares dragocena. Pomembno pa se je zavedati, da intuicija obstaja, da ni zgolj inteligenca, kot pravi Barbara. Res pa je tudi, da moramo ponovno vzpostaviti odnos z intelektom in inteligenco, ki smo ju narobe razumeli zaradi patriarhalne socializacije. Na to nas opominja Barbara in za to smo ji hvalažne. 

Intelekt, kot ga poznamo danes, ni izvorni, arhetipski intelekt, ki ga je porodila Boginja, temveč “hipertrofiran” intelekt, torej rakav intelekt, ki je zdaleč prerasel meje, ki mu jih je v diakosmosu določila Boginja. In ker je postal rakav, ni več glasnik zdravega razuma, prav tako Boginjinega otroka, temveč je postal glasnik patriarhalne nevroze. 

Intelekt, ki z uporabo logike in argumentacije žali, ustvarja in opravičuje razlike med ljudmi, opravičuje izkoriščanje narave, živali, šibkejših, ker je tak pač naravni (darvinistični) red, ni Boginjin intelekt. Intelekt, ki ga je ustvarila prvobitna Mati, je prodornost uma, da ureja izkušnje, iz njih črpa nauke in ustvarja znanje. Ustvarjen je, da nam pomaga, da nam je v uteho. 

Intelekt pa se je začel uporabljati za racionalizacijo vojne in nasilja v drugih oblikah. Za opravičevanje onesnaževanja in uničevanja okolja. Za zatiranje revnih, žensk, otrok. Izkrivljanje znanosti (ki naj bi bila otrok intelekta) v neetične namene (npr. vojni strupi, atomska bomba…). 

V vseh mitologijah sveta je bila Boginja tista, ki je ženskam predala veščine zdravilstva, matematike, geometrije, glasbe, arhitekture, koledarjev, merilnih sistemov… Boginja je ženskam predajala znanje, ki ga danes dojemamo kot proizvod intelekta, intelekt pa povezujemo z moškim. 

Patriarhalna družba je ustvarila asociacijo med moškim in kulturo ter med žensko in naravo. Moški in kultura sta superiorna, boljša, ženska in narava pa sta divji, neukročeni in zaradi tega ju je treba nadzorovati in podrediti si ju. Iz tega izhaja darvinistično razmišljanje, ki s konceptom evolucije opravičuje izkoriščanje tistih in tistega (nežive narave in rastlinskega sveta), ki so nižje na “prehranski lestvici”. To darvinistično razmišljanje razlaga intelekt kot odločilni faktor, ki ločuje človeka od drugih oblik (ne)življenja in ki mu dovoljuje, da si druge podredi. Pri tem se je zanimivo spomniti, da je še preden je obstajala sodobna znanost, cerkev učila, da je človek na vrhu stvarstva in da ima pravico podrediti si ostale. Tako je “intelekt” le nadaljeval dediščino patriarhalne religije. Nič kaj “razsvetljen” izvor, kajne?Ne, nič kaj razsvetljen in zavesten izvor za umsko funkcijo, ki naj bi bila glasnik prav tega – zavesti in razsvetljenstva. Izvor “hipertrofiranega” intelekta je v resnici strah pred žensko močjo. Pred neukročeno Devico. Pred temno Kali. Pred neodvisno in mogočno Boginjo.

V nasprotju z drugimi egipčanskimi boginjami je Izis veliko časa preživela med svojimi ljudmi, ženske je učila, kako mleti koruzo in narediti kruh, kako presti nit in stkati blago in kako ukrotiti moške, da se da živeti z njimi. Izis je učila svoje ljudi veščin branja in poljedelstva in častili so jo kot boginjo zdravilstva in modrosti. Kot poosebitev “popolne ženskosti”, so Izis poimenovali “Ena, ki je Vse”, “Izis Panthea (Izis Vseboginja)” in “Gospa z desettisoč Imeni”. Izis je postala najmočnejša od vseh bogov in boginj starodavnega sveta. Bog Sonca, Ra, je imel še več moči, a je bil krut in ravnodušen do ljudi in ljudje so zaradi njega trpeli. Zato ga je Izis prelisičila in mu odvzela njegovo moč – iz njegove sline in zemlje je ustvarila kačo, ki je smrtonosno ugriznila Ra-ja. Nato mu je ponudila, da ga bo pozdravila, vendar ji je moral on zaupati svoje skrivno ime, da bi bilo zdravljenje uspešno. Njegovo skrivno ime je bilo vir vse njegove moči. Izis je tako dobila njegovo moč, ki jo je uporabljala za pomoč ljudem. Postala je najmogočnejša egipčanska boginja. slika: Emily Balivet

Iz strahu se je porodilo nasilje in nasilje je zahtevalo opravičilo. Dobro izmišljeno opravičilo. Najprej je bilo, da so ženske hudičeve sodelavke in speljujejo moške na kriva pota, in potem, da so moški pač biološko bolje narejeni, ženskam je pa narava podarila ta grozna čustva, zaradi katerih so opravilno nesposobne, so pa uporabne matere… 

Za nas ženske, ki iščemo pot do matriarhalne zavesti, do žensko-osrediščenega sebstva, je pomembno, da vzpostavimo zdrav odnos z umom, inteligenco, intelektom, logiko in drugimi otroci Boginje Saraswati. Veliko ženskam se nam zameri svet “intelekta” (vključno z mano), zaradi zgoraj opisanih razlogov. S tem ni nič narobe, saj je svet rakavega intelekta res destruktiven. Ne koristi pa nam, če zavrnemo a priori vse Saraswatine otroke kot popolnoma nepotrebne v svojem življenju. 

Zdrav razum je vélika ženska vrlina. Devica nas tega uči. Danes nas skozi zadnji Lunin krajec, naznanilca začetka obdobja refleksije v Luninem ciklu, skozi energijo Device spominja na prvinski pomen uma in logike

Naš temni, amazonski obraz, naša temna Boginja, nam pomaga, da Saraswatinim otrokom postavimo jasne meje. Da jim povemo, kaj se jih tiče in kaj ne. Koga in kaj je treba spoštovati. Zato ni potrebno, da nas je strah, ali bi ti otroci morda postali razvajeni in zblazneli. Kajti spoznale smo, da nismo le Device in Matere, temveč tudi Uničevalke in ta tretji obraz ima moč razbiti vse rakave tvorbe.

P.S. Izteka se prvi cikel Materinskih krogov, ženskih krogov za Mame vseh vrst. V petek 19.12. se bomo pogovarjale o porodu kot obredu prehoda ter spoznale različne obrede, ki počastijo prehod iz deklištva v materinstvo. Pogovarjale se bomo tudi o notranji preobrazbi iz Device v Mati in kako lahko temu procesu povrnemo veličino in dostojanstvo. 9.1. 2015, na zadnjem krogu, pa bomo govorile o instinktivnem materinstvu. Materinski krogi združujejo Mame, ki to šele nameravajo postati, noseče Mame in Mame že včasih tudi kar velikih otrok. Ta pisana druščina je neverjetno plodna, domača in povezovalna. Resnično ustvarjamo novo materinsko kulturo in dajemo materinstvu in materinski izkušnjo novo (staro) mesto. Prisrčno vabljena! Več informacij najdeš tukaj: Materinski krogi v Rdečem Šotoru 

© Ana Drevenšek

Kako ti doživljaš intelekt, inteligenco, um, znanost? Kakšna je odnos do teh področij in kako se je morebiti spreminjal skozi čas? Katere psihične funkcije ti doživljaš kot ženstvene in katere kot moške? Ali se to doživljanje spreminja in zakaj? Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Materinstvo: nevidno zdravilo, ki mora postati vidno

indijanska zeliščarka

Modra Ženska zdravi z negovanjem, prisotnostjo, s tem, da našo pozornost obrača proti celovitosti, celosti. V nas spodbuja občutek vrednosti, nahranjenosti. Tako se sami pozdravimo – ko si dovolimo sprejeti ljubezen. Ker zdravi z ljubeznijo, je Modra Ženska nevidna. Tako kot je nevidna Mati, ki neguje svoje otroke s svojo ljubeznijo.

Na svetu obstajajo trije načini razmišljanja in delovanja: način Modre Ženske, herojski način in znanstveni način, pravi Susun S. Weed, zdravilka poti Modre Ženske in njena razlagalka v sodobnem času.

Znanstveni način je pristop sodobne medicine, znanosti, intelekta, akademskosti: telo je stroj, duša ne obstaja. Telo lahko popravimo, če se naučimo njegovih navodil za uporabo. Duša ne obstaja, vse je samo kemija.
Herojski način priznava dušo in duha, vendar ju ima za večvredna od telesa. Telo (in ženska) je umazano, zavaja nas in vodi v skušnjavo. Telo moramo prečistiti, rešiti “nižjih” instinktov in občutkov, da bo lahko tempelj duši.

Način Modre Ženske pa je povsem drugačen. Način Modre Ženske se ne ukvarja z vprašanji kot so “Ali obstaja duša?”, ne ukvarja se s pravili, tabelami, navodili za uporabo in duhovnim čiščenjem. Pot Modre Ženske neguje človekovo celovitost. Ne obsoja, ne postavlja vprašanj in analizira, ne daje navodil, ne “zdravi”. Duši/telesu daje nego, objem, hranilo. Pomaga nam sprejeti se. Pomaga nam odpustiti si. Pomaga nam v srcu začutiti ljubezen. 

Način Modre Ženske je globoko materinski. Instinktivni materinski odziv se odziva na resnične potrebe, ki jih zazna v oskrbovanem. In te potrebe so v večini primerov potrebe po videnosti, slišanosti, ljubezni, sprejemanju, odpuščanju, dopuščanju. Materinski odziv na človeka ne vključuje zapletenih intelektualnih pogovorov ali strogih (saturnovskih) pravil. Instinktivni materinski odziv je objem. Naročje. Božanje. Nežna uspavanka. Nasmeh. 

Sodobnemu svetu vladata po eni strani znanstvena pot in po drugi strani herojska (patriarhalne religije in večina alternativnih oblik zdravljenja). To sta poti, ki poveličujeta um, intelekt, duha, ki naj bi zavračal, če ne celo sovražil, telo. To sta poti, ki utrujata, ki črpata vitalno energijo, dokler ne postanemo brezdušni duhovni, popolnoma odrezani od sebe, popolnoma izgubljeni.

Spirala je simbol poti Modre Ženske. Spirala simbolizira pomen, unikatnost vsakega trenutka - čeprav se vrti kot cikel, se nikoli ne vrne na isto mesto. Simbol znanstvene poti je ravna linija in simbol herojske poti je krog, ki se vrti in vrti, začaran in omejujoč, dokler ne izstopimo iz njega.

Spirala je simbol poti Modre Ženske. Spirala simbolizira pomen, unikatnost vsakega trenutka – čeprav se vrti kot cikel, se nikoli ne vrne na isto mesto. Simbol znanstvene poti je ravna linija in simbol herojske poti je krog, ki se vrti in vrti, začaran in omejujoč, dokler ne izstopimo iz njega.

Materinstvo kot stanje duha je v sodobnem svetu izjemno potrebno. Svet potrebuje ženske, ki razvijajo svoj potencial materinstva. Materinstvo ne pomeni nujno materinstvo človeškim, rojenim otrokom. Materinstvo je stanje duha (ki ga nekatere mame ne izkusijo v celoti). 

Materinstvo je bilo s strani patriarhalne miselnosti označeno za “nižje” delo, neintelektualno in zato nevredno. 

“V prisotnosti nečesa prevzemajočega človeka utiša veličina izkušnje. Skrivnostno je, ker je neubesedljivo – preprosto ni besed, ki bi to lahko opisale. Izkušnje, ki ne morejo biti izražene so v svetu, ki podcenjuje misterije ponavadi podcenjevane. Tak svet ustvarja psihično opustošenje za ljudi, ki živijo na ženski način, za ljudi, ki so dali večji del svojega življenja ženskemu delu – rojevanju otrok, skrbi za žive, negi umirajočih. Prisiljeni so preizpraševati svojo vrednost, ker nimajo besed, s katerimi bi lahko prenesli svojo izkušnjo.”Nor Hall

Nevredno, ker se ukvarja s krvjo, blatom, mlekom, slino, solzami, hrano. Rečmi, ki so patriarhalnemu intelektu odvratne. Ker po ne ponujajo intelektualne naslade. In predvsem, ker intelekt ne more prodreti v skrivnosti Vélike Matere. In se materinske izkušnje boji. 

“Življenje ženske je blizu krvi. Vsak mesec je o tem opomnjena in porod je vsekakor krvava zadeva, uničevalna in ustvarjalna. Ženski je dovoljeno le roditi, vendar novo življenje ni njena kreacija. V svojem srcu src to ve in se radosti milosti, ki ji je bila dana. Ona je mala mati, ne Vélika Mati. Toda njen vzorec je kot veliki vzorec. Če to razume, je blagoslovljena po naravi, ker se je predala na pravi način in je zato lahko deležna negovanja Vélike Matere…” Carl Gustav Jung

Boginja Demetra je Boginja Mati. Njena podoba uteleša ključe materinstva: klasje v njenih rokah, njeno bujno oprsje, rdečina njenega oblačila, toplina, ki jo obdaja.

Boginja Demetra je Boginja Mati. Njena podoba uteleša ključe materinstva: klasje v njenih rokah, njeno bujno oprsje, rdečina njenega oblačila, toplina, ki jo obdaja.

Herojske tradicije pogosto govorijo o izgnanosti iz raja oziroma izgubi rajskega stanja zavesti zaradi določene napake (pri judovsko-krščanski tradiciji zaradi napake ženske). Da bi se vrnili v raj, se moramo podvreči strogim očiščevalnim procesom, ki nas bodo pripravili na sprejem božje milosti. V resnici pa je raj materino naročje, občutek enosti in zlitosti z vsem, popolna nahranjenost, popolna sprejetost, toplina, ljubezen prvobitne povezanosti z materjo, v njeni maternici, preko popkovine in nato preko njenega naročja, njenih prsi in mleka. Da bi se vrnili vanj, ni potrebno zanikati dela sebe, ni potrebno iti skozi rigorozne postopke čiščenja. Preprosto si je potrebno (in niti ne potrebno, ker pot Modre Ženske ne postavlja pravil in ne sili! pokaže pot in naposled ugotoviš, da je prava…) odpustiti, se sprejeti, si dati ljubezen in negovanje

Sara Ruddick, predavatelica filozofije in ženskih študij, je doživela med svojo izkušnjo materinstva globinsko preobrazbo. Bivša hči očetov, ljubimka intelekta in Razuma, ki je sovražila vse “žensko” kot nekaj nižjega, nenadzorovanega in pohujšljivega, se je v materinstvu zmehčala in ugotovila, da je materinstvo ne le dragocena izkušnja, temveč izjemno darilo človeštvu in svojevrsten način razmišljanja, ki je vreden spoštljive obravnave. O svoji izkušnji je napisala:

 »Opazila sem, da pozorneje opazujem, potrpežljivo poslušam, prevzamejo me geste, razpoloženja in misli. Bolj kot sem bila pozorna, bolj mi je bilo mar. Nadvlada uma nad čustvi, za katero sem se tako trudila, da sem jo zgradila, je razpadala. Namesto, da bi razvijala argumente, ki bi podjarmili moja čustva, sem dovolila svojim čustvom, da napajajo moje najbolj abstraktno mišljenje.« Sara Ruddick

Sara Ruddick pravi, da ženske skozi materinstvo razvijemo zelo specifičen način razmišljanja in odzivanja na svet. To je poimenovala materinsko razmišljanje (maternal thinking). Pravi, da je to način razmišljanja, ki ima moč ustaviti in končati vojne, nasilje, neenakosti, ki je sposoben ustvariti pravičen, ljubeč in varen svet z enako obilja za vse. To je moč materinstva. 

Materinstvo je darilo človeštvu. Lahko je globoko izpolnjujoča izkušnja. Smo odprte zanjo?

Materinstvo je darilo človeštvu. Lahko je globoko izpolnjujoča izkušnja. Smo odprte zanjo?

Arhetip Babice je arhetip, ki izkušnjo osebnega materinstva razširi na vse človeštvo. Imenujemo ga lahko tudi Vélika Mati. Babice so se babištva vedno učile od mojstrice babištve, po načelu pripravništva. Babice v preteklosti in ponekod še danes, si znanje predajajo od babice k babici, iz izkušnje, na porodu, po porodu. Ne iz mrtvih knjig, praznih tabel in statistik. To je materinski način učenja

Nekje v svojih dušah nas čaka ženske preobražajoč notranji pogovor: nekemu pokopanemu in prestrašenemu delu sebe bomo razložile, da biti Mati (resnična ali duševna) ni sramotno ali manjvredno kot biti intelektualni delavec. Negovale bomo svoje jedro, mu dale ljubezen, nego, ves čas na svetu in vso svojo pozornost. Odvrgle bomo obsojanje in strogost. Odpovedale se bomo pravilom in naukom. Objele se bomo. Postale bomo vrelec negovanja. Povedale si bomo, da je biti Mati biti Modra Ženska. Da materinstvo zdravi. Da lahko postane vidno. Varno je, da postane končno vidno. Materinstvo se mora videti!

Materinstvo je darilo človeštvu in globoko izpolnjujoča izkušnja za žensko. Kako se ji bomo odprle?

21. novembra se bodo v Rdečem Šotoru otvorili prav posebni ženski krogi: Materinski krogi. Na teh krogih, ženskih druženjih, se bomo Mame vseh vrst potopile v raziskovanje materinske izkušnje in tkale svojo materinsko zgodbo.

Na prvem srečanju bo naše jedro tema Jaz – Mama; govorile bomo prav o tem, kaj pomeni biti Mama, kaj to pomeni za družbo, zame, zate. Kako se lahko otresemo negativnih prizvokov materinstva in zaobjamemo to izkušnjo z ljubeznijo in opolnomočene. 

Na naslednjih krogih se bomo pogovarjale o Učenjih preteklosti, Porodu kot o Vélikem procesu, Spolnosti materinske izkušnje, Porodu kot obredu prehoda in Instinktivnem materinstvu

Drage Ženske, tiste, ki v svojem srcu čutite ščemenje materinstva, ki vas ta izkušnja globoko fascinira, vabljene v naše kroge! Vabljene tudi vse mame, ki želite počastiti to svoje veličastno delo! Kako vesela bom vaše prisotnosti!

Vabljene tudi dekleta in modre ženske, ki ste pred pragom ali za pragom te izkušnje. Da dodate krogom nedolžnost in modrost. 

Tukaj pa lahko preberete še nadrobnejšo predstavitev vsakega kroga posebej in zgodbo Materinskih krogov: Materinski krogi v Rdečem Šotoru

P.S. Danes lahko v prilogi Dela ONI preberete intervju z menoj; o ženskem duhovnem gibanju Rdeči Šotor, o delu doule, o smrti. Pogovarjali sva se s čudovito in odprto novinarko, ki mi je postavila tudi nekaj vprašanj, ki vzbujajo polemiko…in verjetno dobila tudi nekaj takšnih odgovorov. 🙂 Vabljene k branju! 

© Ana Drevenšek

Kako ti doživljaš materinstvo? Kakšna je tvoja materinska zgodba? Materinska zgodba tvoje mame, babice, prababice, ženske linije? Kakšno mesto ima pobegli intelekt v tvoji materinski zgodbi? Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

 

Ženstveno dojemanje časa in parna kopel za maternico

women's wheel of life

Žensko dojemanje časa je ciklično. Definira ga mesečni Lunarno-menstrualni cikel. Definira ga življenjski cikel prehajanja med Dekletom, Materjo in Modro Žensko. Žensko dojemanje časa je kvalitativno, ne kvantitativno.

Včeraj ob 3:48 je nastopil prvi Lunin krajec v Vodnarju. Prvi Lunin krajec začenja odprto fazo Lunino-menstrualnega cikla. Odpira obdobje, približno 2-tedensko, ko smo odprte, ko so naši čuti in kognitivne sposobnosti na vrhuncu izostrenosti in nam uresničevanje gre najbolj od rok. V tednu do polne Lune se dviga kreativna energija in ekstravertiranost, od polne Lune do zadnjega krajca pa smo še vedno prisotne za svet, vendar vezi že razklepamo, kreacije dokončujemo in se počasi umikamo vase.

Takšno dojemanje časa je v svojem bistvu ženstveno in je bilo tudi prvobitno dojemanje časa starodavnih kultur. To je dojemanje časa, ki ni le štetje časa, količinsko merjenje časa, temveč je predvsem kvalitativno dojemanje časa; to pomeni, da se osredotoča predvsem na vsebino časa, na kvaliteto časovnih obdobij, na energije časovnih obdobij. 

Indijske yuge si ciklično sledijo v krogu in ustvarjajo časovno spiralo, ki se dviguje, vsakič bolj duhovno izčiščena.

Indijske yuge si ciklično sledijo v krogu in ustvarjajo časovno spiralo, ki se dviguje, vsakič bolj duhovno izčiščena.

Primeri kvalitativnega dojemanja časa so vsi starodavni koledarji – na primer indijski, majevski itd. Vsi ti koledarji dojemajo čas ciklično in v spiralah. Čas je razdeljen na kvalitativne dobe – pri indijskem koledarju na različne yuge – ki si med seboj sledijo in se v neskončnost ponavljajo, ustvarjajoč časovno spiralo, ki se dviguje, saj je vsaka ponovitev duhovno bolj izčiščena.

Majevski koledar temelji na cikličnem dojemanju časa.

Majevski koledar temelji na cikličnem dojemanju časa.

Starodavni ciklični koledarji (ki so bili ustvarjeni, ko je bila božanska ženska energija še spoštovana) so temeljili na védenju, da namen časa ni le minevanje in da naša naloga ni premagati čas in “pustiti pečat” z zmagami nad drugimi, nad Naravo, nad Življenjem. Vojaške zmage in doseganje velike moči v luči teh koledarjev niso zgodovinski dogodki. S le znamenje velike zgrešitve namena časa. Čas ima po starih koledarjih neko poslanstvo, duhovno poslanstvo. Vsako časovno obdobje ima svojo energijo in svoje potenciale. Naša naloga je, da se uglasimo s to energijo in potenciali in jih po svojih najboljših močeh uresničimo

Zahodni zodiak je prav tako primer ženstvenega, cikličnega dojemanja časa. Zodiakalna znamenja se vrtijo v krogu, ki se ves čas ponavlja in ima zato v sebi potencial, da se nadgrajuje. Sami se lahko odločimo, ali bomo v vsaki ponovitvi cikla stopili v stik z globljo dimenzijo zodiakalnega znamenja ali ne; torej, ali bomo rasli ali ne. To je svobodna volja.

Zahodni zodiak je prav tako primer ženstvenega, cikličnega dojemanja časa. Zodiakalna znamenja se vrtijo v krogu, ki se ves čas ponavlja in ima zato v sebi potencial, da se nadgrajuje. Sami se lahko odločimo, ali bomo v vsaki ponovitvi cikla stopili v stik z globljo dimenzijo zodiakalnega znamenja ali ne; torej, ali bomo rasli ali ne. To je svobodna volja.

Primer ženstvenega dojemanja časa je tudi astrološko dojemanje časa; v tem primeru na primer Sonce določa energijsko kvaliteto posameznih mesečnih obdobij (julij in avgust sta obarvana z energijo Leva, avgust in september z energijo Device, itd). Luna določa energijsko kvaliteto krajših obdobij, ki trajajo nekaj dni – nekaj dni v Vodnarju, naslednjih nekaj dni v Ribah, itd. Vse te planetarne energijske definicije lahko občutimo, če smo dovolj senzitivni, če je naše življenje dovolj umirjeno, da si dopustimo občutiti večja, kozmična gibanja.

Vsi planeti se gibljejo v krogu in se ves čas vračajo na isto pot. Vsi planeti ustvarjajo določene cikle. Nekateri planeti krožijo po svojem krogu zelo dolgo in jih zato imenujemo generacijski planeti – saj s svojo energijo v določenem znamenju zaznamujejo celotne generacije. Drugi planeti, kot na primer Luna (tehnično satelit, astrološko planet), zakrožijo po svojem krogu v zelo kratkem času in na naša življenja vplivajo na drugačne načine.

Lunarni koledar, ki je za nas ženske tudi menstrualni koledar.

Lunarni koledar, ki je za nas ženske tudi menstrualni koledar. Več v članku: Duhovno doživljanje menstruacije: menstrualni cikel kot odsev Luninih men. 

Luna je še posebej pomembna za nas ženske. Njeno gibanje na nas ne vpliva le s tem, v katerem znamenju se nahaja, temveč tudi s svojimi menami, ki učinkujejo na vse, kar je na naši Zemlji tekoče: vode, kri, čustva.

Luna s svojimi menami definira naš menstrualni cikel. Kadar smo v sozvočju z naravnimi energijami (kar je cilj vsake čarovnice), torej v stiku z naravno svetlobo, v stiku z naravnimi tlemi, zrakom, okoljem, hrano… se naše telo odzove s srečno harmonijo in ravnovesjem. Vzpostavljanje menstrualnega cikla ne zahteva več toliko napora, saj to zdaj opravi kar Luna. Ko je Luna polna, smo polne tudi me, polne zrelega jajčeca, torej, zgodi se ovulacija. Ko je Luna prazna, se praznimo tudi me, vsega starega, stare maternične sluznice in stare plodnosti, ki se ni izpolnila.

Ženske smo zato po naravi varuhinje časa. Na vseh ravneh – telesni, psihološki, duhovni – doživljamo valovanje časa. In razumemo, da čas ne “teče”, temveč se vrti v krogih. 

Ženske smo varuhinje časa. Čas je, da ponovno stopimo v to vlogo.

Ženske smo varuhinje časa. Čas je, da ponovno stopimo v to vlogo.

Zato je eno od poslanstev nas, sodobnih žensk, da učimo o naravnem dojemanju časa, ki je ciklično. Vendar te resnice ne moremo razumeti, če je ne občutimo. In občutiti je ne moremo, če se ne povezujemo z Naravnimi energijami. Vez z naravnimi energijami je izvor naše modrosti. Preprosto samo razmišljati ni dovolj. Ženska modrost izvira iz povezanosti.

Zato se sodobne ženske ne osredotočamo zgolj na branje/pisanje  knjig, se ne osredotočamo samo na pogovor, preučevanje. Predvsem je naša naloga izpostaviti se Lunini svetlobi, spremljati letne čase in nihanje letnih energij, spremljati gibanje planetov, opazovati Naravo in se ji prilagajati. 

maiden mother crone letni časi

Ko smo povezane z energetskimi gibanji Narave, nas nobena tabela, koledar ali patriarhalna matematika ne morejo več prelisičiti. Takrat v svojem telesu/duši/Duhu vemo, kaj se dogaja znotraj in zunaj nas in katera točka v času se odvija.

To je za nas ključnega pomena. In prav v teh dneh je idealno govoriti o tem. V dneh praznikov, pomembnih koledarskih številk, ki določajo naše vsakdanje življenje. Praznovanje noči čarovnic in dneva mrtvih izvira iz poganskega opazovanja Narave in spoznanja (spoznanja, ne dogme, ki jo je ustvaril človeški um!), da se v tem delu leta zgodi določen prelom. Ko stopi Sonce na 15° Škorpijona, smo točno na polovici med jesenskim enakonočjem in zimskim solsticijem. To je poseben čas; dokončujemo potopitev v temno obdobje leta, obdobje počitka, ki ga je iniciiralo jesensko enakonočje; praznujemo Smrt Boga, najglobljo točko leta, ko se Sonce, Bog, žrtvuje za Življenje in se vrne v maternico Boginje. Iz njene maternice se decembra, na zimsko enakonočje, ponovno rodi (to je čas, ki so ga patriarhalne religije prevzele za rojstvo svojega preroka, npr. Jezusovo rojstvo 25. decembra, okoli zimskega enakonočja. Več o zimskem enakonočju tukaj: Rožanica počiva po porodu). Praznik, ki ga Kelti imenujejo Samhain in ga določa Sonce na 15° Škorpijona, je dan, ko je tančica med to- in onostranstvom najtanjša in zato se na ta dan tudi povezujemo s predniki, jih počastimo, se jim zahvalimo. S predniki se povežemo, ker se Narava umirja, umira, ker se potapljamo v temo, ker so naša telesa in duše vzpodbujani, da se soočijo z majhnimi smrtmi, ko omogočijo preobrazbo. Če bi sledili ritmom Narave, bi bili povsem umirjeni, v sebi, mirujoči in zato res dovzetni za stike z drugih svetov.

Patriarhalni koledar vse skupaj poenostavi in naredi lažje za uporabo. Noč čarovnic je kar vsako leto 31. oktobra, čeprav ni. Letos je na primer šele 7. novembra, ko pride Sonce na 15° Škorpijona. Zato tudi “dan mrtvih” ni danes, ampak takrat. 

Če bi bili ljudje povezani sami s seboj, s svojimi notranjimi gibanji in gibanji in energijami Narave, ne bi pristali na takšno matematično določanje praznikov. Ker bi v sebi čutili, da danes preprosto ni Samhain, noč čarovnic, dan mrtvih. Ni še prave energije, ni še pravega preobrata.

In tukaj ženska duhovnost postane resnično revolucionarna, ker zagovarja stik s svojimi globinami in pomen izkušnje. Zagovarja moč posameznika, ki jo posameznik uporablja za sprožanje pozitivnih preobrazb (negativnih ne sproža, ker se po parih poskusih nauči, da dobi vsega v 3-kratni meri nazaj, kar pa ni prijetno). Ženska duhovnost opolnomoča in v tem se razlikuje od patriarhalne. 

črna boginja

Ženske moramo začeti upoštevati potrebo svojih telesa/duše/Duha po umiku in počitku v času menstrualne krvavitve. Tako zdravimo svojo cikličnost in družbeno dojemanje časa.

Zdaj pa se obrnimo na praktični del. Kako lahko ženske svoje globoko zavedanje o cikličnosti časa uresničimo tudi v vsakdanjem življenju? To uresničevanje bo vsekakor delovalo terapevtsko in razrešilo mnogo tegob sodobnih žensk. Kajti ignoriranje cikličnosti časa ima za žensko lahko neprijetne posledice. Če ženske na primer ignoriramo svoj  menstrualni cikel in specifične telesne/psihološke/duhovne potrebe posameznih faz cikla, nam naše telo/psiha/Duh zagodejo z raznimi nevšečnostmi. Na telesni ravni se to manifestira kot PMS, boleče menstruacije itd; na psihološki ravni kot brezvoljnost, kronična utrujenost in nesposobnost koncentracije; na duhovni ravni kot občutek nesmisla, odsotnost poslanstva in smisla življenja.

Zato je za nas ženske ključno, da začnemo ozaveščati svojo cikličnost, ji namenjati pozornost in se v praktičnem življenju začeti odzivati nanjo. Tako osmislimo svoje življenje, živimo bolj zdravo in uravnovešeno in rojevamo Nov Svet.

Na poti raziskovanje ženskega zdravja in ženskega zdravljenja sem spoznala čudovit način lajšanja menstrualnih bolečin, ki preverjeno deluje, zato bi ga rada delila z vami.

Parna kopel za maternico

Zelišča za parno kopel za maternico.

Zelišča za parno kopel za maternico.

Parna kopel ali sitz bath je čudovita pomoč pri bolečih menstruacijah, uporablja pa se tudi za okrevanje po porodu

Parno kopel pripravimo tako kot čaj ali kot pripravek za inhaliranje – v vrelo vodo vsujemo zelišča po izbiri; za maternico so to ponavadi ognjič, rožmarin, rman, tropotec, deljenolistna srčnica, sivka, kamilica, materina dušica… Nato lonec z vročo zeliščno mešanico postavimo v WC školjko in se preprosto usedemo na školjko. Para se bo dvigovala proti naši yoni, vstopila skoznjo in potovala po poteh naše maternice. Včasih je priporočljivo nekaj časa počakati (pustiti pokrov na loncu, da zdravilna olja ne izparevajo v zrak), preden se usedemo nad kopel, saj je para prevroča in neudobna. V zadnjem tednu menstrualnega cikla (torej teden pred krvavitvijo) 3-krat opravimo parno kopel, po približno 20 minut. Po parni kopeli se toplo zavijemo in eno uro počivamo. Obred opravljamo, dokler menstruacija ni več boleča. 

Za parno kopel obstajajo tudi posebne posode, ki se prilegajo WC školjki, vendar je prav tako učinkovit lonec prave velikosti, ki ga postavimo v WC. Seveda lahko postavimo lonec tudi na tla in se na primer s pomočjo pručk usedemo nad lonec. Okoli sebe ovijemo rjuho ali brisačo, da usmerimo tok pare samo k sebi, da se ne razprši.

Za parno kopel obstajajo tudi posebne posode, ki se prilegajo WC školjki, vendar je prav tako učinkovit lonec prave velikosti, ki ga postavimo v WC. Seveda lahko postavimo lonec tudi na tla in se na primer s pomočjo pručk usedemo nad lonec. Okoli sebe ovijemo rjuho ali brisačo, da usmerimo tok pare samo k sebi, da se ne razprši.

Zakaj je parna kopel tako zdravilna? Seveda so zdravilna zelišča in zdravilna para, ki potuje po yoni do maternice. Vendar se mi zdi pomembno izpostaviti še en aspekt zdravilnosti teh kopeli: zdravilen je obred. Ko si pripravljamo parno kopel, si zavestno vzamemo čas za počastitev svojega menstrualnega cikla, svoje krvavitve. Zavestno pripravimo zelišča in kopel, si vzamemo čas, da sedimo nad kopeljo in si nato vzamemo čas, da po kopeli počivamo. V našem umu ustvarja ta obrednost blagodejen učinek. 

Svojemu telesu nezavedno sporočamo, da ga imamo rade in da se nam zdi vredno razvajati ga in skrbeti zanj. Našemu telesu in duši nezavedno sporočamo, da se nam zdi dobro biti ženska in da imamo rade svojo ženskost, saj ji namenjamo tako krasno doživetje in toliko svojega časa. 

Telo nam to skrb, nego in čaščenje vrača z blagostanjem in menstrualnimi krvavitvami, ki so kot kompostiranje, ne kot križanje.

Z obrednostjo parnih kopeli ozavestimo cikličnost svoje časovne izkušnje. Vsak mesec se ustavimo in namenimo svoj dragoceni čas skrbi zase in za svojo dušo. Vsak mesec rečemo NE zahtevam okolice in se obrnemo vase. Vsak mesec izkusimo smrt in ponovno rojstvo. Rojevamo novi-stari koledar. Koledar krogov in ciklov in spiral. Koledar kroženja časa, menjavanja smrti in rojstva, koledar, ki se ne osredotoča na količino pretečenega časa, temveč na njegovo vsebino. 

© Ana Drevenšek

Kako ti dojemaš čas? Je menstrualni cikel preobrazil tudi tvoje dojemanje časa? Na kakšen način? Kako doživljaš konvencionalne “praznike”? Kako “porabiš” svoj čas? Na kakšne načine ti priznavaš svoj menstrualni cikel in ga zavestno vključuješ v svoje vsakdanje življenje? Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

materinski krogi v rdečem šotoru letak

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

 

Hčerke očetov: fizične, psihološke in duhovne posledice zatiranja ženske

slika: Edward Eggleston

slika: Edward Eggleston

23. septembra nastopi jesensko enakonočje in s tem introvertirano-meditativno obdobje na letni ravni. 24. septembra ob 8.12 nastopi prazna Luna v Tehtnici. Zadnji teden menstrualno-Lunarnega cikla je zaznamovan s klici iz globin. V tem tednu se najintenzivneje dogaja proces vračanja k celovitosti, prestrukturiranju naše psihe tako, da bo delovala holistično in v skladu z našim sebstvom.
Jung temu pravi “nezavedna kompenzacija”, ki jo ženske še s posebno lahkoto izkusimo v tem zadnjem tednu našega in Luninega cikla. Nezavedna kompenzacija pomeni, da naše nezavedno komunicira z nami preko čustev, sanj, misli, sinhronicitet (dogodkov v življenju, ki se nas še posebej dotaknejo, saj igrajo na naše “strune”, na dele nas, ki so trenutno občutljivi), namen te komunikacije pa je vzpostaviti izgubljeno celovitost psihe, Duše, zdravo, uravnovešeno stanje, jasen in razločen odnos med sebstvom – našim središčem – in našim zavestnim jazom.
Ta izkušnja gibanja k celovitosti – kar je pogosto boleča izkušnja, saj zahteva luščenje vsega neavtentičnega in sprejemanje delov sebe, ki smo jih potlačile – je, kot pravi Jung, izkušnja Božanskega – za nas izkušnja Boginje. Ta proces vračanja k celosti je identičen Bogu/Boginji. Jung je to stanje celosti in psihične integracije enačil celo z božansko milostjo.

Ko Luna izginja, se ta proces “psihične integracije” dogaja izjemno intenzivno, če mu dovolimo. V tem času nas naravne sile vlečejo v notranjost, k svojemu sebstvu. Čas in prostor postaneta relativna; prevzame nas proces, za katerega čutimo, da je pomemben, da se mu moramo posvetiti – občutimo svojo pristnost, resnično sebe in si želimo zlitja. 

Ta proces – in ta teden menstrualno-Lunarnega cikla – je lahko boleč. Boleče očitno postane vse, kar je bilo v našem življenju nepristno; vse navade, vedenjski vzorci in prepričanja, ki so krčila našo veličino, našo resnično sposobnost, naš potencial. 

Jung opisuje bolečino tega procesa:

Če boste svoje nezavedno poslušali in ubogali, lahko pričakujete, da se bo kar naprej vmešavalo v vaše zavestne načrte. Vaša volja bo prišla v navzkriž z drugimi namerami, ki se jim boste morali podrediti ali pa jih vsaj resno obravnavati. To do neke mere pojasnjuje, zakaj človek dolžnosti, ki spremlja proces individuacije, pogosto ne bo občutil kot blagoslov, temveč kot breme. Če bo človek želel ubogati nezavedno, velikokrat ne bo mogel delati, kar si želi. Prav tako ne bo mogel početi, kar od njega pričakujejo drugi. Zato, da bi se našel, se bo moral ločiti od svoje skupine: družine, partnerja ali drugih bližnjih ljudi. Tistim, ki se posvečajo svojemu nezavednemu, bomo pogosto rekli, da sonedružabni in egocentrični. Praviloma ugotovitev ne drži, ker takšno stališče ne upošteva pomembnega, čeprav malo znanega dejavnika –kolektivnega (lahko bi celo rekli: družbenega ) vidika sebstva. Duhovno usklajeni in podobno usmerjeni ljudje bodo našli pot drug k drugemu, si ustvarili skupino, ki bo prečila vse običajne družbeno ter organizacijsko pogojene medosebne vezi. Takšna skupina z drugimi ni v konfliktu; je ledrugačna in neodvisna. Zavestno dojet proces individuacije spremeni posameznikove odnose z drugimi ljudmi. Sorodstvene vezi in interesne povezave zamenja drugačna vrsta enovitosti – povezanost prek sebstva.”

Ženska, ki je identificirana z žensko zavestjo, matristično zavestjo. Ko se istovetimo s patriarhalnimi ideali, nad svojim telesom izvajamo grobe rituale lepote, kot so stradanje, stiskanje v neudobna, grda in nekoristna oblačila, sovraštvo do lastnega telesa, pretirano "olepšavanje" svojega telesa z ličenjem in v skrajnem primeru z operacijami in miselnost, da sem vredna le, če sem privlačna moškemu.

Ženska, ki je identificirana z žensko zavestjo, matristično zavestjo. Ko se istovetimo s patriarhalnimi ideali, nad svojim telesom izvajamo grobe rituale lepote, kot so stradanje, stiskanje v neudobna, grda in nekoristna oblačila, sovraštvo do lastnega telesa, pretirano “olepšavanje” svojega telesa z ličenjem in v skrajnem primeru z operacijami in miselnost, da sem vredna le, če sem privlačna moškemu.

Fizični aspekt

Fizično se lahko ta proces manifestira kot klasična predmenstrualna napetost in PMS. Ti simptomi sporočajo, da ne živimo tako, kot želimo, temveč tako, kot od nas pričakujejo drugi – ti “drugi” je lahko zelo abstrakten pojem; ni nujno, da pomeni konkretno osebo ali skupino (na primer družino), pomeni lahko vrednostni sistem sodobne patriarhalne družbe, ki smo ga ponotranjile in v skladu s katerim delujemo. Ko ženske začnemo zavračati svojo mamo, ženske sorodnice ali ženske v svojem bližnjem okolju in poveličujemo svojega očeta in moške v svojem bližnjem okolju kot uspešnejše (v kateremkoli smislu), se poistovetimo z moško identiteto, moškimi vrednotami in zavrnemo svoje žensko nezavedno, svoje ženske globine. Na fizični ravni se ta napačna identifikacija kaže kot PMS, ki, če ga podrobno raziščemo, pogosto vključuje tudi nezdrave prehranske navade in nespoštovanje do svojega telesa (tako kot do svoje ženske duše).

Eden od pogostih dejavnikov za neravnovesja v ženskem ciklu in posledično nevšečnosti, je sladkor (sladkor deluje na možgane enako kot droga; morda v njegovi sladkobi iščemo ljubezen, za katero smo prepričane, da je od zunaj ne moremo dobiti). Neravnovesja sladkorja v krvi lahko povzročijo: motnje v ovulacijskem vzorcu, motnje v delovanju nadledvične žleze, neredne cikle, zmanjšanje proizvodnje hormona DHEA (pomemben spolni hormon), zmanjšanje proizvodnje testosterona (kar vodi k oslabljeni spolni sli). Prehrana vpliva na količino estrogena v telesu in s tem na uravnovešenost našega cikla. Stresno notranje življenje (produktivnostna preganjavica, občutek, da “nikoli nisem dovolj dobra”, itd), ki je neposredna posledica istovetenja s patriarhalnimi vrednotami. Stresno notranje stanje povzroča preobilico izločanja stresnih hormonov, ki pa preprečujejo normalno delovanje ostalih hormonov, med drugim tudi spolnih, torej povzročajo neuravnovešen cikel, plodnost, itd. 

prsna boginja z leviDuhovni aspekt – identifikacija s patriarhalno religijo/duhovnostjo in možnost izhoda za ženske

Obdobje patriarhata se je začelo pred približno 5000 leti. V času pred patriarhatom so na svetu obstajale duhovne tradicije, ki so častile tako moški kot ženski aspekt Božanskega; ki so v naravi videle človekov izvor in domovanje in ne iracionalno gmoto, ki jo je treba nadzorovati in izkoriščati; v ženskem načelu in ženski so videli še poseben primat, ker daje življenje in ker razume misterije življenja in smrti. Te duhovne tradicije so bolj kot vse cenile mir, slogo, harmonijo, ljubezen in duhovne vrline. 

Ko je nastopil patriarhat, starodavne duhovne tradicije, ki so častile Naravo, Žensko in Življenje niso izginile čez noč. Dolgo časa so se poskušale obdržati, večinoma na skrivaj. Zahodna tradicija čarovništva je eden od ostankov te starodavne religije. Vendar je bil eden od glavnih ciljev patriarhata izbrisati starodavne religije, saj se je trudil vzpostaviti vrednote, ki so diametralno nasprotne vrednotam, ki so jih gojile starodavne duhovne tradicije. Proces, ki je sledil, poznamo in o njem tukaj ne bomo podrobno razglabljale (za obuditev spomina ključna beseda: preganjanje čarovnic). 

Eno izmed ključnih orodij pri iztrebljanju religije Boginje je bilo označiti vse, kar je povezano z religijo Boginje kot grešno, bogoskrunsko, nevarno, “hudičevo delo”. Tega procesa ne pozna le krščanska religija, poznajo jih vse patriarhalne religije. Ta proces je v ženskih (in moških) psihah iniciiral proces razcepljanja, ločitve od svoje avtentične narave, ločitve med zavestnim delom in središčem bitja (sebstva). Vse, kar je naravno (od telesnih občutkov – spolnosti, iskanja ugodja, itd – do psiholoških vzgibov – nagnjenost k dvomu, želja po izkušnji, spoznanju), je bilo označeno za grešno; vse, kar ustvarja človek (kar v patriarhatu označuje le moškega, ne ženske; primer je srbo-hrvaščina, kjer beseda “čovek” lahko ustreza besedi “žena”), pa je superiorno, duhovno, zaželjeno. 

Večina žensk je sprejelo patriarhalno religijo in ne gre jim zameriti – druga možnost je bila pogosto le pot v smrt. Njihovo sprejetje patriarhalne religije in vrednot pa se je prenašalo iz generacije v generacijo, se naselilo v celični spomin vse prihodnjih žensk in določalo psihične procese vseh žensk, ki so prišle za njimi. Še danes, seveda, veliko žensk pripada patriarhalnim religijam in patriarhalnim vrednostnim sistemom. Mnoge ženske ugotavljajo, kakšen učinek ima na njihove psihe takšna pripadnost, mnoge pa (še) ne. 

Hčerke očetov kot svojo osrednjo iniciacijo v ženskost doživimo osebno krizo vrednot, padec v brezno, goltanje temne ženskosti. Čeprav se sprva zdi strašno, je namen tega procesa, da razdrobi našo identifikacijo s patriarhalnimi vrednotami, da nas ponovno poveže z našim matriarhalnim psihičnim sebstvom, da prenehamo vir negovanja iskati v moškem in moškosti, temveč odkrijemo, da je ženskost tista, ki v resnici neguje.

Hčerke očetov kot svojo osrednjo iniciacijo v ženskost doživimo osebno krizo vrednot, padec v brezno, goltanje temne ženskosti. Čeprav se sprva zdi strašno, je namen tega procesa, da razdrobi našo identifikacijo s patriarhalnimi vrednotami, da nas ponovno poveže z našim matriarhalnim psihičnim sebstvom, da prenehamo vir negovanja iskati v moškem in moškosti, temveč odkrijemo, da je ženskost tista, ki v resnici neguje.

Sylvia Brinton Perera, feministična jungovska psihoanalitičarka imenuje ženske, ki se poistovetijo s patriarhalnimi vrednotami, hčerke očetov. Pravi, da se identificiramo z animusom (moškim v sebi) in zavedno ali nezavedno poveličujemo svojega očeta in njegove dosežke/miselnost, svojo mamo pa vidimo kot šibko (kar po vsej verjetnosti tudi je, glede na to, da živi v patriarhatu), nesposobno, podrejeno in se z njo – posledično pa tudi s svojim ženskim sebstvom – ne želimo identificirati. Da bi se hčerka očetov lahko rešila tega napačnega psihičnega vzorca in zaživela kot ženska, se mora zgoditi transformacija, spust v svoje globine, spust v praznino črne Lune, spust v podzemno maternico temne Boginje, smrt ega, smrt preživetih identifikacij. 

John P. Dourley v svoji knjigi Illness that we are: A Junguian Critique of Christianity (Bolezen, ki smo mi: Jungovska kritika krščanstva)
opisuje, kako patriarhalna religija na nas vpliva psihološko. Mnoge ženske, ki jih njihovo žensko sebstvo vse bolj vleče v notranjost, kar jih napolnjuje z vse več zavedanja, da znotraj njihove religije težko najdejo ženski izraz in žensko izkušnjo duhovnosti; vse več se jih sooča z včasih nevzdržnimi dušnimi bolečinami, še posebej če okolica njihove osvoboditve ne podpira, ali jo celo obsoja. Dourley piše o procesu raz-očaranja ob odkritju, kako patriarhalna religija izdaja našo dušo:

 “Žrtve “svete nedotakljive nerazumljivosti” so pogosto soočene z možnostmi “ne-zmage”. Lahko stiskajo svoje zobe in se fanatično obešajo na breme “razodete resnice”, ki v njih ne najde nobene izkustvene resonance. To jih razceplja med zahteve njihove vere in zahteve njihove človeškosti in možnosti zorenja. Ali pa so potegnjeni, pogosto od notranjih zahtev po polnejšem in bolj uravnovešenem življenju, v vzorce zanikanja. V jeziku njihovih lastnih osiromašenih teoloških opcij je tako zanikanje označeno za “ateizem”. Neredko to nosi s seboj trdovratno krivdo, ker so zapustili to, kar bi konec koncev lahko bilo edino pravo razodetje – toliko bolj pravo, ker je nerazumljivo.”

Ko ženske postajajo žensko-identificirane ženske, patriarhalna religija postaja vse bolj neudobna. Nekatere so vanjo dvomile že od otroštva. Drugim je narediti prestop k bolj pristni duhovnosti, ustvariti prostor za žensko duhovni izkušnji in žensko dimenzijo božjega izredno težko. Zaradi svoje prejšnje brezpogojne predanosti in močnih pritiskov iz bližnje okolice; nenazadnje tudi zaradi močnih pritiskov religije same. John P. Dourley ponuja rešitev:

Marija Magdalena pomeni za krščanske ženske simbol možnosti vrnitve k izvorni ženskosti. Njeno pravo identiteto so namreč izbrisali in jo prikazali kot grešnico. Prav tako so naredili z ženskami na splošno.

Marija Magdalena pomeni za krščanske ženske simbol možnosti vrnitve k izvorni ženskosti. Njeno pravo identiteto so namreč izbrisali in jo prikazali kot grešnico. Prav tako so naredili z ženskami na splošno.

“Če in ko je fanaticizem presežen, rezultati niso vedno zgolj blagodejni. Izgubi kakršnekoli tolažbe, ki jo je do zdaj ponujala tako imenovana vera, lahko sledijo vzorci depresije in praznine, čeprav je paradoksno depresija pogosto spremljana z besom nad žrtvovanji dvomljivemu Bogu te vere in njegovim ostrim moralnim zahtevam, ki so zdaj občutene kot sovražne polnemu izrazu človeškega življenja in duha. Ko nekdo zaupa neki religiji in nato začne postajati bolj zavestno bitje, ko trdo dela, da bi častil simbole in obljube te religije, in v tem procesu postane zavesten temačnosti te religije, kar se prevede v občutek izdanosti, je jeza naravni odziv. Vendar jeza zahteva dejanje razrešitve.

Naj omenim, da je John P. Dourley, poleg tega, da je jungovski analitik, tudi katoliški duhovnik. 

Izovrno krščanstvo 

Danes ne vemo natančno, kakšno je bilo izvorno krščanstvo, obstaja pa vse več fragmentov akademskih dognanj o prvotem vzdušju in prvotnem verovanju prvih kristjanov. Dejstvo je, da je krščanstvo po spoju z imperializmom pod Konstantinom privzelo izrazito patriarhalno in imperialno naravo.

“Najbolj pomembno pa je to, da je Frančišku povsem jasno, da je konstantinsko-teodozijski vzorec Cerkve popolnoma mimo koncila in da je treba živeti drugače. Papež se zaveda, da nismo v dobi sprememb, ampak gre za spremembo dobe. Konec konstantinsko-teodozijske dobe. Konstantin je dal veri svobodo, Teodozij jo je že uporabil v imperiju. Strukture imperija so počasi postale tudi strukture Cerkve. V vatikanskih muzejih je v Konstantinovi sobi freska slikarja renesančne dobe Laurettija z naslovom: Zmagoslavje krščanske religije. Poganskega boga smo zrušili in na to mesto postavili Kristusa na križu. To je teološka zmota, saj Kristus ni zamenjava za poganskega boga, Kristus ni ustanovil religije, krščanstvo ni religija v tem smislu. Konstantinov vzorec je tudi v tem, da sovpadeta religija in imperij. V moderni dobi sovpadeta država in religija ali pa celo etnija in religija. Kristus pa nam je prinesel novost, nov način življenja, pokazal nam je, kako živeti človeško naravo na sinovski način. Na nas je raztegnil svoje božje življenje. Religija se razvija po družbenih, državnih strukturah in se z njimi zrašča, Kristus pa nam je dal v evangeliju drugačno vizijo: primerja nas z lučjo, s soljo in kvasom. Si predstavljate, da bi bilo v dvokilogramskem hlebu kilogram in pol soli?! Sveta ne bomo rešili tako, da bomo vsi katoličani. Frančišek torej ni odkril nekaj novega, le resno je vzel koncil. Ko je razglasil za sveta papeža Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. je nakazal smer: »Že ta dva papeža sta se trudila, da bi dala Cerkvi spet možnost, da zaživi svojo prvotno fiziognomijo.« To je Cerkev kot Božje ljudstvo, kot Kristusovo telo, ki se razodeva z novo vizijo človeka, novim življenjem. Torej biti v svetu in biti s svetom kot luč, sol in kvas … ” pater Marko Ivan Rupnik

Iz krščanstva je bila izključena ženska tako kot učiteljica, duhovnica, voditeljica, kot ženski obraz božjega (Boginja), prav tako pa je bil z izrazito dogmatično držo institucionalne religije izključen pomen intuitivnega uvida in intimne duhovne izkušnje kot merodajnih pri oblikovanju nauka.

Verzija Svetega pisma, kot jo poznamo danes, sprejeta šele nekaj stoletij po Jezusovem življenju. Med drugim so okoli leta 400 iz krščanske tradicije na vodstvenih srečanjih izločili cikličnost v vseh svojih oblikah (cikličnost je ženska domena) – na primer v obliki reinkarnacije. 

Šele leta 591 je na primer papež Gregor I določil, da je Marija Magdalena prostitutka. Pred tem (torej skoraj 600 let) Marija Magdalena ni veljala za prostitutko. Šele leta 1969 je Cerkev popravila to napako in izmišljotino tako, da je reformirala cerkveni koledar in določila za njen praznik branje drugih bibličnih odlomkov kot do sedaj (sedaj se mora brati odlomek, kjer je omenjeno njeno ime, ne pa besede “ženska” ali “grešnica, ki se ne nanašajo na njo”). Ni pa javno izjavila, da Marija Magdalena ni bila prostitutka. 

Apokrifni evangeliji o Mariji Magdaleni govorijo kot o najnaprednejši Jezusovi učenki, naslednici po njegovem izboru in celo ženi. V teh besedilih je Jezus večkrat poudaril njeno naprednost pri dojemanju naukov. V teh evangelijih je tudi zapisana Jezusova prošnja, naj se v njegovem imenu ne ustanavlja religije/ustanove (o čemer govori tudi Rupnik). Marija Magdalena naj bi nadaljevala s prenašanjem njegovih duhovnih naukov. 

“In odrešenikova družica je bila Marija Magdalena. Kristus jo je ljubil bolj kot učence in jo je pogosto poljubljal. Ostali učenci so bili zato užaljeni in so izražali svoje nestrinjanje. Govorili so mu: “Zakaj jo imaš raje od vseh nas?” Odrešenik jim je rekel: “Zakaj vas ne ljubim tako kot njo?”” Evangelij po Filipu

Jezus Mariji Magdaleni v Pistis Sofii (gnostičnem spisu)

“Marija, blagoslovljena, ki jo bom izmojstril v vseh misterijih višav, s katero bom odprto govoril, ti, čigar srce je povzdignjeno v nebesa, bolj kot od vse te bratovščine.”

Pomenljivo za duhovno kontemplacijo ženske, ki išče svojo duhovnost, je reflektirati o patriarhalni in imperialni definiranosti krščanstva ter o razliki med krščanstvom kot osvobajajočim izročilom, ki govori o radikalni svobodi in možnosti dobrega sveta ter krščanstvu kot institucionalni ideologiji; vse več dognanj pa kaže na to, da je izvorno krščanstvo spoštovalo tako žensko, kot moško načelo; Boga Očeta in Boginjo Mater; da je imelo tako ženske, kot moške pripadnike, voditelje, učitelje in duhovnike, da je bila Marija Magdalena legitimna naslednica Jezusa, kar je razvidno iz apokrifnih besedil in po sklepanju tudi iz Svetega pisma, ki pa je bila utišana in razvrednotena. 

“Lahko rečemo, da je njun odnos (med Jezusom in Marijo Magdaleno) paradigmatski odnos za razumevanje ljubezni. Ali sta se Jezus in Magdalena poročila, je nepomembno za razumevanje pojmovanja ljubezni, o tem pa govorimo.
Ljubezen terja reinvencijo ljubezni, nov odgovor na vprašanje, kako se ljubiti med seboj. Zahteva še drugo kreacijo, drugo invencijo in to je nova možnost za drugačno realnost.
Realnost ostaja skrivnost.
In ravno zato imamo možnost za ustvarjanje novih realnosti. 
Novih načinov, kako se prepletajo med seboj tri realnosti.
Ljubezen je zaradi tega nujno radikalna.
Lahko rečemo, da je revolucionarna.
Ker ne terja zgolj invencije novih odnosov med ljudmi. Med ljudmi, ki trdijo, da se ljubijo. Ampak terja iznajdbo novih realnosti. Iznajdbo novih možnosti, kako lahko ljudje skupaj živimo.
Ne zahteva, da iznajdeva načina skupnega življenja le med nama, ki trdiva, da se ljubiva, ampak zahteva, da se razširi na celotno občestvo.
Če bova vztrajala v odnosu med nama, ko trdiva, da se ljubiva, odkrijeva, da je ljubezen radikalna, ne samo za naju, ampak tudi za občestvo v katerem živiva.
Dva, ki se ljubita torej, sta v resnici revolucionarja. Ki ponujata občestvu novo možnost medsebojnih odnosov. Če to vzamemo zares, nujno dologoročno spreminjamo občestvo.
Zato je vztrajnost ali zvestoba tako zelo pomembna.
Morda zlasti v teh časih, ko se zdi, da ravno zvestoba ni pomembna.
Zdi se paradoksno, da je danes človek zvest ravno takrat, ko ni ničemur zvest.
Vse se ves čas spreminja, on se spreminja, zamenjuje svoje identitete kot srajce.
Ko se zdi, da odnosi med ljudmi niso pomembni, niso vredni. Ker zadoščajo stiki.
(…)
V ključnih trenutkih Jezusovega življenja je ob njem Magdalena. 
Zakaj MM vztraja, ko Jezus umira?
Kaj pa, če je prvi in najbolj preprost odgovor: “Zaradi ljubezni.”?
Kaj pa, če je ta odgovor najboljši?
Ljubezen, ki je zavezana reinvenciji, zvestobi, trajanju, je neposredno povezana s trpljenjem drugega.
Pravi preizkus ljubezni je natanko trpljenje drugega.
Trpljenje ima milijon oblik. Ljubezen ni sodelovanje.
Če je povezana s trpljenjem drugega, je lahko samo solidarnost.
Obstaja meja, onkraj katere kratkomalo ničesar ne naredimo. Zakaj? Zaradi ljubezni.
Pripravljeni smo ostajati. Za visoko ceno.
Kaj MM spozna? Da ima tudi ona poslanstvo! Da nadaljuje poslanstvo.
Kot terja ljubezen – reinvencijo – ona mora na nov način izpeljati poslanstvo.
Ne da ponovi za Jezusom.
Natanko zaradi ljubezni.
Seveda iz zgodovine vemo, da se na žalost ravno to ni zgodilo. 
V trenutku, ko je nastala institucija (leta 313), ki jo je ustoličil general (Konstantin), je s to zgodbo konec.
S to zgodbo, ki je zgodba o ljubezni. Rekel bi celo, zlasti o ljubezni med Njo in Njim. 
Magdalena je nosilka simbolnega mandata.
Če so hoteli prvotni kristjani širiti družbeno gibanje, če so hoteli biti zvesti temu, kar je učil JK, potem so morali biti revolucionarji.
To je logična posledica njihove trditve, da so ljubili JK.
Če so vsaj enkrat rekli, da ga ljubijo, potem so bili že zavezani.” dr. Dušan Rutar v predavanju o Mariji Magdaleni in Jezusu 

Za ženske, še posebej za pripadnice krščanske religije, je to pomembno dejstvo in vredno kontemplacije. 

boginja Modron noseča s sinom Mabon omJesensko enakonočje: začenja se meditativni del letnega cikla

 23. septembra ob 2.29 nastopi jesensko enakonočje. V tem trenutku postaja noč daljša od dneva. To je trenutek, ko v svojo dušo pospravimo vse sadove preteklega leta in se sozvočimo z introvertiranostjo Narave. To je del leta, ko mirujemo, počivamo, reflektiramo o sadovih preteklega leta. Je čas,  ki je enakovreden času prazne Lune in njegovi energiji. 

Ko se umaknemo vase, se lahko prepustimo svoji duši. Svoji Duši lahko dopustimo, da začne globinski proces “nezavedne kompenzacije”, “psihične integracije”, kot bi rekel Jung. Dopustiš ji lahko, da te vodi k svojemu matriarhalnemu središču, ženskemu sebstvu in ti pokaže načine, kako lahko v prihodnjem letu živiš bolj v skladu s svojo resnico.

Užij ta čas! Užij zimsko spanje svoje duše! Dokler nam Rožanica decembra zopet ne rodi Sonca in nas bo Njegova svetloba spet zbujala k vstajenju. 

24. septembra ob 8.12 nastopi prazna Luna. To je prazna Luna, ki nas bo s svojo preobrazbo iniciirala v čas zimske introspekcije in refleksije. Tehtnica, znamenje, v katerem bo plavala Luna, je znamenje pravičnosti, harmonije, višje Resnice. N

Želim ti spokojni počitek in bogato refleksijo.

© Ana Drevenšek

Kako ti doživljaš avtonomno žensko? Kako ti doživljaš patriarhalno religijo? Patriarhalne vrednote? Morebitno neujemanje med tvojim bistvom in patriarhalnim okoljem? Kakšen je bil tvoj proces vračanja k svojem ženskem sebstvu?  Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam!

Šamanske iniciacije: prva menstruacija, porod, menopavza

Prazna Luna nas srka vase. slika: Emily Balivet

Prazna Luna nas srka vase. slika: Emily Balivet

Prazna Luna, 27. Julij 2014

Prazna Luna. Nova Luna. Mlaj. Babica mi je povedala, da jo kliče Črna Luna; ker izgine z neba in ker ima nanjo še večji učinek kot polna Luna. Kar seveda ni nič čudnega. Polna Luna je estetsko v naši kulturi pogosto opevana in upodobljena. Pripovedi o vplivu polne Lune in zgodbe o njenem sijaju najdemo na vsakem koraku. Nisem pa še zasledila opevanja prazne Lune, Mlaja. Nisem še našla pesmi, ki bi opevala njen vpliv na človeka.

Ženska dobro pozna prazno Luno. Njen menstrualni cikel vnese v njeno življenje pomembno spremembo – izmenjavanje med svetlobo in temo, delom in počitkom, dejanjem in refleksijo. Med porodom, ko se rojeva kot Mati, kot polna Luna ženskega življenja, se hkrati spusti v svoje najgloblje globine, v svojo prazno Luno, kjer odkrije svojo resnično moč, veličino, kjer se preobrazi. Med menopavzo, ko mesečni cikel zapusti njeno življenje in se z delom sebe zopet poveže z večnostjo, kamor se bo kmalu vrnila – kroženje svetlobe in teme se v njenem življenju konča, toda zdaj je energija prazne Lune ves čas ob njej; je v stanju stalno izostrene intuicije, neprestanega stika z onostranstvom, z duhovnim svetom, s katerim v tem času še tesneje in še jasneje sodeluje.

Prazna Luna je zatorej za nas ženske izrednega pomena, morda celo pomembnejša kot polna Luna. Prazna Luna nosi esenco naših zemeljskih preobrazb, bistvo naše zemeljske ženskosti.

Še posebej ob prazni Luni, ko je stik z intuicijo, domišljijo in svetovi onkraj časa in prostora močnejši, sanjam o družbi, o stanju, kjer se ženske zavedamo svoje svetosti, kjer se je zavedajo tudi moški. Kjer je ženska prepoznana kot utelešenje energij stvarjenja, izvora življenja. Kjer se spoštuje njene življenjske cikle, ker lahko vsakega človeka naučijo o naravi življenja, naravi prihajanja duš na Zemljo, in torej o globljem smislu našega obstoja. Ženske smo svete. Ženske smo ključ do duhovnih korenin Človeka. Ali smo se tega sposobne zavedati? Ali smo se sposobne zavedati, da naše telo, v svoji obliki, podobi, delovanju, ciklih, predstavlja sveto strukturo vesolja? Ali smo se sposobne zavedati, da smo živi tempelj? Ženske smo vez med duhovnim in zemeljskim. Pravzaprav, bolj kot se poglabljamo vase, bolj ugotavljamo, da takšna razdelitev po vsej verjetnosti sploh ne obstaja ali pa ima povsem drugačno obliko, kot si jo predstavljamo. Ženska izkušnja namreč dokazuje, da je zemeljsko lahko še kako duhovno.

Ženske doživljamo mejo med »duhovnim« in »zemeljskim« tako tanko, da jih počasi nehamo razdeljevati na dva sveta. Zaradi tega razloga smo bile tudi morjene med Gorečimi časi, kot imenujemo čase preganjanja čarovnic – modrih žensk. Žalostno je, zasledim priznane avtorice, ki poglobljeno in s strastjo raziskujejo in pišejo o ženskih misterijih, religiji Boginje, ženski duhovnosti in ritualu, pa pravijo, da je resničnost le tisto, kar je znanstveno dokazljivo. Da ne smemo verjeti v magijo, ker je to otročje. Da moramo verjeti, da je Boginja le projekcija naših umov, izraz naših otroških teženj po tem, da imamo nad seboj avtoriteto-starša. Resnično žalostno in po mojem mnenju posledica le delne preobrazbe patriarhata. Ženska, ki tako govori, zanika temeljno potezo ženskega bivanja – da smo šamanke. Uresničuje patriarhalne teze, mehanistične, znanstvene, skratka vse tiste, ki so proti ženski naravi.

Magija je del poti Boginje. slika: Steven Kenny

Magija je del poti Boginje. slika: Steven Kenny

Ob razočaranju nad takšnimi idejami pa me spreleti spoznanje, da je očistiti se patriarhalnih okov pravzaprav zelo težko delo, ki je izredno globinsko, zahteva velike količine pozornosti in energije in je dolgotrajno. Patriarhalne strukture in miselnost so vkoreninjene tako globoko v nas, da se jih včasih s težavo zavemo. Včasih se torej spontano in normalno zgodi, da ženska le napol asimilira novo (staro, izvorno) žensko miselnost, delno pa deluje še vedno v okvirju vsiljene patriarhalne. Še posebej je to mamljivo zato, ker patriarhat ženski način bivanja, mišljenja in delovanja zasmehuje kot iracionalne, celo shizofrene:

ŽENSKA duhovnost in znanost (znanje, védenje) temeljita na intuitivni izkušnji in spoznanju. Ta paradigma učenja, delovanja in bivanja je bila s strani seksistične patriarhalne družbe zasmehovana kot neveljavna. Vse, kar ni dokazljivo (z merili zahodne znanosti), je neveljavno. To je eno od najglobljih zanikanj ženskosti. Marianne Williamson to najbolje ubesedi:

“”New Age” (“Nova doba”) je oznaka, ki se uporablja za trivializiranje še tako resnega misleca. Martin Luther King, Jr. je dejal: “Pred seboj imamo čudovito priložnost vbrizgati novo dimenzijo ljubezni v žile civilizacije.” Ali naj bi le kleru (duhovniki) bilo dovoljeno to reči, ne da bi se jim posmehovali? Mimogrede, kaj naredi nekoga “new age guruja”, kot to, da so ga tako karikirali pred desetletji v reviji People in podobnimi? In še pomembneje, poskušam ugotoviti, le kako se človek bori s to karikaturo? Ne bom se odpovedala svojemu stilu, da bi ustregla podzavestnemu seksizmu, tako kot ne bom prenehala zagovarjati moč vere, da bi ustregla sekulariziranemu naprednemu predsodku. Ljubezen ne potrebuje znanstvenega dokaza.”

Tudi sama se zavedamo nevarnosti delne preobrazbe in vztrajnosti patriarhalnih miselnih struktur. Zavedam se, kako me lahko patriarhalne strukture, v katere sem bila socializirana, nadzirajo in govorijo skozme, medtem ko verjamem, da govorim po svoje, po žensko, zavestno. Zato si prizadevam, da kritično razmišljam o mojem pristopu, o temah, ki jih izbiram, o svojih komentarjih na te teme . . . Zavedam se, da me kdaj zanese nekaj, kar ni moje, da včasih pozabim na vračanje k ženskosti in me zanese v način življenja in dela, ki ni ženski. In nato si nežno oprostim, ker vem, da prehod nazaj k svojemu prvobitnemu bitju ne bo lahek in se popravim. Prazna Luna mi pri tem takoo pomaga. Ne vem, ali bi zmogla to refleksijo brez njene pomoči – ne da bi me vsak mesec potegnila vase in mi pokazala, kako stvari zares stojijo.

Ženske moramo biti na svoji ženski poti torej še posebej natančne, pozorne in dosledne. Naše delo se bo sprva zdelo kot plavanje proti toku – zaobjeti moramo svojo Dušo, katere delovanje je v diametralnem nasprotju z delovanjem patriarhalnih struktur in z vsem, za kar nam patriarhat govori, da je sveta resnica. Seveda je z vsakim korakom, z vsakim uspehom lažje, pa vendar moramo ostati osredotočene in se zavedati, kakšna je narava naše poti – šamanske poti.

Naša šamanskost se razcveta skozi naše osnovne šamanske iniciacije: prvo (in vse naslednje) menstruacijo, porod in menopavzo. Vse te iniciacije povezuje sveta ženska spolnost in spolno energijo lahko ženske na različne načine uporabljamo na svoji šamanski poti, bodisi dobesedno skozi spolnost, bodisi skozi kontemplacijo njene narave in gibanja.

Ženske šamanske iniciacije

Ženske šamanske iniciacije izhajajo iz telesa, so psihoseksualne, povezujejo kri, zemljo, duha. Ženske smo ključ do izgubljenega Raja.

Ženske šamanske iniciacije izhajajo iz telesa, so psihoseksualne, povezujejo kri, zemljo, duha. Ženske smo ključ do izgubljenega Raja.

Pri prvi menstruaciji se v našem telesu začno dogajati ključne hormonske spremembe – naše telo bo od sedaj doživljajo povsem drugačen, nov proces – mesečno cikličnost, mesečno potovanje. Hormoni, ki uravnavajo naš cikel in ki so različno prisotni v različnih delih našega cikla, imajo na nas ne le fizične (ovulacija, menstrualna krvavitev), temveč tudi čustvene, psihološke, duhovne učinke. Od prve menstruacije dalje smo ženske ciklične. Skozi življenje začnemo krožiti po vzpenjajoči se spirali. Naše večnostno dojemanje časa, ki smo ga prinesle še z onostranstva, še od pred svojega rojstva, se konča, popolnoma se prizemljimo skozi cikličnost svojega telesa. Poleg prizemljenosti prinaša menstruacija mesečno potovanje po svoji duši – plodnost in spremljajoča biološka želja po oploditvi nam odpreta nove dimenzije kreativnosti; menstrualna krvavitev in počitek telesa ob njej nam odpreta nove dimenzije refleksije in poglobitve vase. Škoda je, da deklice ob svoji prvi menstruaciji niso deležne čaščenja – postale so namreč človeški koledar, utelešen kozmos, vodnice človeštva. Skozi mesečno doživljanje rojstva in smrti postajajo učiteljice življenja. Ženske, odstranimo sram, skrivanje in neprijetnost od izkušenj menstruacij naših zanamk in jim podarimo čaščenje in zavedanje, da so božanske!

Med nosečnostjo in porodom doživljamo ženske drugo temeljno bio-duhovno transformacijo, ki nas odpre povsem novim ravnem bivanja. Pravzaprav se začne ta proces že pred nosečnostjo za porodom, še posebej ga občutijo senzitivne in zavestne ženske – stik z dušami, ki jim bomo podarile telo in materinstvo začutimo že (veliko) pred zanositvijo. Naša duša in telo se začneta odpirati dajanju, gnezdenju, komunikaciji z novim bitjem. Med nosečnostjo doživlja naše telo ogromne spremembe, ki se jih včasih medicinsko-tehnološki sistem kar boji in si jih ne upa označiti za normalne! Neprestano povišane ravni estrogena in oskitocina nas delajo vzhičene, srečne, odprte, občutljive, izostrijo nam intuicijo, čute, zaznavo, osredotočenost. Med porodom hormonski koktajl doseže nepredstavljive višave, spremlja pa ga nepredstavljiva poglobitev v svoje globine in soočenje s pozabljenimi deli duše pa tudi vseobsegajoča ljubezen in sočutje do vsega živega, do Enosti. Ekstaza! Dotaknemo se linije med življenjem in smrtjo, spoznamo se z brezpogojno ljubeznijo. Učimo se mehkobe, prilagajanja, nenavezovanja. Minljivosti. Na globlji ravni se soočimo s svojo sposobnostjo ustvarjanja, s svojo neverjetno kreativnostjo. Zavemo se, da smo izvor življenja. Da Duše potujejo na svet preko nas. Da smo ključni element, ki povezuje to- in onostranstvo. Še globlje smo povezane s svojimi šamanskimi sposobnostmi – namreč povezovanjem svetov, sporazumevanjem med svetovi. Naj bo ženskam omogočeno nemoteno doživljati svojo nosečnost, naj jim bo omogočeno občutiti svetost tega časa. Naj jim bo omogočeno čuječe zapluti v spočetje. Naj bosta dostojanstvo in transformativnost poroda zaščitena. Naj se ne dogajajo več obporodne zlorabe. Vrnimo porodu šamansko dimenzijo!

Menopavza je na nek način obrnjena izkušnja prve menstruacije. Oba procesa spremlja daljše obdobje začetka sprememb, ki se dogajajo postopoma in se z različnimi fizičnimi/psihološkimi/duhovnimi znamenji najavljajo v naprej. Menopavza pomeni konec cikličnosti. Pomeni, da se v utelešenem telesu z delom svoje duše premaknemo v onostranstvo, onkraj prostora in časa. Menopavza nam olajša pot skozi Smrt. Osvobodi nas kreativno-plodnostne priklenjenosti na naše telo, na zemeljsko življenje in nam omogoči, da smo bolj dostopne duhovnim procesom, ki se želijo vršiti v nas kot priprava na Véliko potovanje. V našem telesu izginejo hormoni cikla, pojavi pa se veliko androgenih hormonov, ki so značilni za moške in tipične biološke poteze moškosti – postanemo torej bolj asertivne, samozavestne, v stiku s seboj, svojo voljo, željami, potrebami, védenjem. Postanemo voditeljice skupnosti, ker smo ves čas v intuitivnem procesu, v stiku z drugimi dimenzijami in ker smo dovolj odločne, da svoje védenje, svojo voljo tudi uresničimo, uveljavimo. Menopavzo v sodobni družbi “zdravimo” s hormonskimi terapijami. Poskušamo potlačiti njena znamenja, njena sporočila. Dojemamo jo kot konec ženskosti, kot izgubo dostojanstva. Nič ne bi moglo biti dalje od resnice! Menopavza je veličasten prehod v osvoboditev od plodnosti (ki je lahko tudi utrujajoča in nas zanese v preveliko produktivnost in zanemarjanje meditativnosti) in v obdobje izostrene modrosti in vodenja! Vrnimo menopavzi njeno dostojanstvo. Počastimo njena znamenja. Predajmo se jim. Predajmo se njihovim sporočilom. Tako bomo lahko deležne njihovih šamanskih cvetov.

Dekle, Mati in Modra Ženska so arhetipi treh glavnih ženskih šamanskih iniciacij.

Dekle, Mati in Modra Ženska so arhetipi treh glavnih ženskih šamanskih iniciacij.

Del ženske šamanske poti je, da ponovno ozavestimo šamanski potencial naših naravnih telesnih procesov. Tako preprosto je! Šamanke smo po naravi! . . . Povrniti tem iniciacijam njihovo vlogo ni preprost, lahek, hiter proces. Z njim napredujemo postopoma, iz cikla v cikel. Upajmo si iti globlje, upajmo si za seboj pustiti nefunkcionalne patriarhalne strukture! Sestre, čutim vas v globinah prazne Lune, čutim vašo pot in jo pozdravljam. Vesela sem, da smo skupaj na tej poti. Luna počasi spet raste. Smo kot ranljiv popek. Čuvajmo se, dokler ne bo svetloba dovolj močna, da se razcvetimo!

Ana Drevenšek

Kako ti doživljaš nevarnosti na poti ženskega prebujenja v obliki ponotranjenih patriarhalnih struktur? Si se pri sebi kdaj zavedla, da skozi tebe deluje neka struktura, vedenjski vzorec, miselnost, ki ti ne pripada, ki je ponotranjena, ki prihaja iz patriarhalne okolice? Kako ti rasteš na svoji poti k izvorni ženskosti? Kakšni so tvoji vzponi in padci? Kakšen del tvoje poti k ženskosti tvorijo menstruacija/porod/menopavza? Kako doživljaš te šamanske prehode? Kako sodeluješ z njimi?  Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!

 

 

 

Žensko gibanje ali ženska skupnost – kako se je patriarhat polastil prebujenja žensk

Žensko gibanje je gibanje Svečenic, ki so predane obujanju ženske Moči. Materinstvo in negovalne aspekte vidijo le kot dele ženskosti, ne kot njene središčne aspekte. Žensko gibanje se osredotoča na rast in razvoj žensk skozi ženske faze življenja. Žensko gibanje zavrača "ženske vloge" in slepo igranje teh vlog, s pomanjkanjem refleksije. "Ženske vloge" - mati, ljubimka, žena, ustvarjalka - vidi kot katalizatorje rasti, obraze ženske, skozi katere lahko raste in ne kot vloge, ki naj jih ženska opravlja zato, da služi drugemu.

Žensko gibanje je gibanje Svečenic, ki so predane obujanju ženske Moči. Materinstvo in negovalne aspekte vidijo le kot dele ženskosti, ne kot njene središčne aspekte. Žensko gibanje se osredotoča na rast in razvoj žensk skozi ženske faze življenja. Žensko gibanje zavrača “ženske vloge” in slepo igranje teh vlog, s pomanjkanjem refleksije. “Ženske vloge” – mati, ljubimka, žena, ustvarjalka – vidi kot katalizatorje rasti, obraze ženske, skozi katere lahko raste in ne kot vloge, ki naj jih ženska opravlja zato, da služi drugemu.

Kje smo trenutno – Luna raste

Luna trenutno raste. Prvi krajec je že dopolnila, čez 4 dni pa bo polna. Lepo in izpolnjujoče je opazovati, kako vzbuja v nas plimovanje, prav tako kot ga povzroča morju. Plima in oseka. Naše telo, naše zamisli in ustvarjalnost, naša volja in moč, ranljivost in bojevitost, prizadevnost in ravnodušnost, nihajo z Luno. Rastejo in padajo. Se prikazujejo in izginjajo. In prebujajoče ženske se tega ne bojimo. Učimo se sprejemati mirovanje in tišino in upoštevati naraščajočo moč in sposobnost uvida.

Ne vloge, temveč izkušnje – temeljno načelo rasti

Eno izmed načel ženske duhovnosti je kreacija. To pomeni, da prodremo membrano primernosti in ubogljivosti okrog nas in se vržemo v cikel ustvarjanja in umiranja v svojih ženskih dušah. Spočnemo idejo, jo negujemo, razvijamo v sebi, hranimo s sabo – s svojo življenjsko energijo in močjo volje, tako kot hranimo otroka v svoji maternici, nato jo rodimo, z bolečino izpostavljanja svoje svete stvaritve svetu in ekstazo božanskosti njene edinstvenosti. Stvaritev nato dobi svoje življenje in gre svojo pot. Ne moremo je več nadzorovati. Lahko pa plešemo z njo.

 

Prodremo membrano primernosti in ubogljivosti okrog nas in se vržemo v cikel ustvarjanja in umiranja v svojih ženskih dušah...To je poslanstvo nas sodobnih žensk.

Prodremo membrano primernosti in ubogljivosti okrog nas in se vržemo v cikel ustvarjanja in umiranja v svojih ženskih dušah…To je poslanstvo nas sodobnih žensk.

Zelo pomembno se mi zdi, da sodobne ženske to svojo sposobnost ustvarjanja redno uporabljamo v svojem vsakdanjem in nevsakdanjem življenju. Pomembno je, da to mišico uporabljamo, jo treniramo. Tako se naučimo, da na primer naše materinstvo ni vloga, v kateri se izgubimo in služimo Drugemu, temveč še ena izkušnja, skozi katero se spoznavamo, rastemo.

To je zavesten pristop, ki nam omogoča rast. Vsako stvar v življenju se odločimo dojeti kot izkušnjo, skozi katero bomo spremenjene in skozi katero se bomo naučile nečesa novega o sebi. Ne sprejemamo več vlog, ne tistih vsiljenih od družbe, niti tistih, ki nam jih vsiljuje naša notranjost ali naš ego. Odločimo se, da se opazujemo, ne glede na vse. Zavest je naša najvišja vrednota.

rdeči šotor vizitkaRdeči Šotor je moja alkimijska posoda. Skozi tkanje njegovih niti, vezenje njegovih vzorcev, zgodb, izkušenj, sem sama preobražena, spremenjena. Ko svojo rojenost (to besedo sem si izmislila, pomeni pa “nekaj, kar rodiš”) podarim svetu, dobim od sveta odgovor. Ko dam, sprejmem. Ko spregovorim, dobim odgovor. Vedno. In ta odgovor Vesolja me preobraža, spreminja in mi kaže dele sebe, ki jih prej nisem poznala.

Zame je moje delo odgovornost, moja intimna komunikacija s svetom. Moj tango s svetom.

Pomembno je delovati. Pomembno je odločiti se in stopiti na plesišče. Poiskati soplesalca. Preizkusiti se v svoji odzivnosti in sposobnosti sinergije. Dovoliti, da nas soplesalec preseneča, nas gane, da se vanj zaljubimo… Če tega ne storimo, ženske, ne bomo nikoli v polnosti izkusile svoje ženskosti, katere temeljni element je kreativni cikel.

Kreativni cikel vsebuje obdobja ustvarjanja in počitka. Tega se ne smemo ustrašiti. To kulturo moramo zopet obuditi.

Ljudje se na splošno bojimo kreativnega cikla, ker vsebuje tudi obdobje ničnosti. To je čas počitka, ko se naš kreativni organizem regenerira, vsrkava navdih, energijo in ganjenost, jih prebavlja, se hrani z njimi, da bo lahko začel z novim kreativnim ciklom. V sodobni družbi smo pod pritiskom neprestane produktivnosti in ekstravertiranosti in zato se počutimo najmileje rečeno neudobno, ko naše telo in duša v določenih obdobjih nista enako odzivna.

Na Rdečem Šotoru že dolgo nisem nič zapisala, čeprav sem si obljubila, da bom pisala za vsako Lunino meno. Obljubila pa sem si še nekaj pomembnejšega:

Nikoli ne bom “proizvajala”. Samo “rojevala”. Raje se prepustim tišini, kot prisiljenemu delovanju.

Pravkar se vračam iz obdobja tišine (kar ste verjetno opazile 😉 ), saj sem kar nekajkrat stopila na plesišče in sem po strastnem plesu nekaj časa meditirala o izkušnji in o tem, kaj me je naučila. Ob tej priložnosti bi vam rada predstavila nekaj plesov Rdečega Šotora.

Rdeči Šotor FB

Rdeči Šotor lahko spremljate na FB, kjer vsak dan raziskujemo ženskost skozi navdihujoče podobe, misli in pogovore. Tam so tudi fotografije z dogodkov Rdečega Šotora. Vabljene, da obiščete stran, tukaj.

predavanje dr. Romane Ercegović

predavanje dr. Romane Ercegović

Predavanje dr. Romane Ercegović: Svetost ravnovesja med ženskimi in moškimi energijami v umetnosti starodavnih kultur (11.6.2014)

Romana Ercegović, igralka v obrednem gledališču in raziskovalka starodavnih umetnosti, je predavala o svetosti ravnovesja med ženskimi in moškimi energijami v umetnosti starodavnih kultur. Predavanje nas je popeljalo na globoko potovanje po sebi in po naši kolektivni globini…črpalo je iz resnične izkušnje, iz notranjih transformacij, ki jih je Romana izkusila med svojim raziskovanjem starodavnih kultur in zato je bilo močno, odpiralo je pozabljena zavedanja…. Izkušnja prebudi izkušnjo…

Več slik si lahko ogledate tukaj.

ženski krog na delavnici "Energetska nosečnost"

ženski krog na delavnici “Energetska nosečnost”

Delavnica “Energetska nosečnost” (14.6.2014)

Na delavnici Energetska nosečnost smo najprej spoznale, kateremu osnovnemu tipu spadamo: fizičnemu, čustvenemu ali mentalnemu. S pomočjo tega orodja smo spoznavale, kako se na nosečnost, porod in materinstvo odzivajo posebni tipi in kakšna je najustreznejša priprava na porod in materinstvo za vsakega od njih.

Več slik si lahko ogledate tukaj.

ženski krog na obredno-meditativni delavnici

ženski krog na obredno-meditativni delavnici

Obredno-meditativna delavnica “Arhetipi temne ženskosti” (27.6.2014)

27. 6. 2014 je nastopila prazna Luna – prazna Luna v Raku. Prazna Luna je čas počitka, prekinitve cikla za umik, regeneracijo in preobrazbo. Ob prazni Luni so v naših Dušah močneje prisotni in aktivirani arhetipi temne ženskosti. To so arhetipi, ki predstavljajo tudi življenjska obdobja ženske po Materi. Ženske imamo vsako prazno Luno in ob vsaki menstrualni krvavitvi edinstveno možnost, da se povežemo z modrostjo modrejših, starejših, bolj starodavnih. Takrat se namreč za nas meje med svetovi odprejo in črpamo lahko iz starodavne modrosti naših maternic. Prav to smo naredile na delavnici. Skozi ritual smo se povezale s svojo maternico, ki nas je vodila na potovanju po svoji Duši. Na potovanju smo se srečale s 7 arhetipi temne ženskosti, 7 temnimi Boginjami – Babica, Amazonka, Matriarhinja, Svečenica, Čarovnica, Modra Ženska in Temna Mati, ki so se nam predstavile. Skozi delavnico smo se naučile prepoznavati te arhetipe v svojem življenju, jih v polnosti aktivirati in jim dopustiti njihov razcvet.

Več slik lahko vidite tukaj.

Svečenice boginje Inane. slika: Emily Balivet

Svečenice boginje Inane. slika: Emily Balivet

Žensko gibanje ali ženska skupnost – kako se je patriarhat polastil prebujenja žensk

Ko so se sodobne ženske prebudile in se začele boriti za svoje pravice, se je njihovo prebujenje imenovalo “žensko gibanje” (women’s movement). Nato je skozi leta, ko se je družba bolj navadila nanj, postalo “ženska skupnost” (women’s community). Mary Daly, ameriška feministka, pravi, da je ta skrivnostna sprememba izrazov posledica patriarhalnega vmešavanja v žensko prebujanje

Vprašati se moramo namreč: Kaj mi sporoča beseda “gibanje”? Kaj mi sporoča beseda “skupnost”? Beseda gibanje nakazuje na razvoj, rast, spreminjanje in samostojnost. Beseda skupnost pa nakazuje na zaprto in negibljivo skupino, ki se ukvarja s preživetvenimi dejavnostmi

Ko je patriarhalna družba žensko gibanje začela imenovati ženska skupnost, je s tem na nezavedni ravni sporočala, da so prebujene ženske, ki se povezujejo v skupine, le skupnost. Skupnost žensk, ki se združuje zaradi skupnih interesov, nato pa se vrne k svojim družinam, možem, kjer je njihovo osnovno mesto. “Ženska skupnost” zveni kot dejavnost za prosti čas, ležerna, neobremenjena, namenjena sprostitvi, da se ženske nato vrnejo nazaj k svojim obveznostim – skrbi za moške in njihovi instituciji družine

Če "vlogo" zamenjamo za "izkušnjo", postanemo Svečenice.

Če “vlogo” zamenjamo za “izkušnjo”, postanemo Svečenice.

Rdeči šotor – kraj za oddih izmozgane ženske ali alkimijska posoda ženske duhovne rasti?

Ko sem prebrala knjigo Rdeči šotor avtorice Anite Diamant, me je knjiga nahranila z naravnim, sočnim, nefrustriranim pripovedovanjem o ženski spolnosti, nosečnosti, rojevanju, dojenju, materinskosti. Način avtoričinega pripovedovanja v vse te ženske izkušnje vnese svežino, po kateri hrepenimo v patriarhalni družbi kronične izmozganosti. Vendar sem bila nad knjigo tudi malo razočarana. 

V zgodbi je omenjena Dinina (glavna junakinja) babica, ki je svečenica v templju. Z navdušenjem sem pričakovala poglobitev v njeno svečeniško delo, vendar je ostala samo omenjena, o svečeništvu ne izvemo ničesar več.

Ta knjiga je bila povod velikega gibanja rdečih šotorov po vsem svetu. Vse bolj mi je jasno, da je to gibanje “ženske skupnosti” in ne “ženskega gibanja”. 

Maly Daly, že omenjena feministka, pravi, da je stroga do svojih sester in da od njih zahteva “cerebration” (izpeljano iz angelške besede celebration=praznovanje in cerebral=možganski). Razloži namreč, da moramo ženske iz svojih duš izgnati patriarhalne demone, ki nas omejujejo in potlačujejo. Čaka nas torej delo, ne počitek. PraznoLunski počitek je vsekakor tradicija, ki jo moramo ženske vzeti nazaj, saj potrebujemo počitek, bolj kot kdajkoli, vendar je osrednje poslanstvo našega gibanja, da ga iz skupnosti zopet spremenimo v gibanje. Čaka nas rast, spreminjanje paradigem v svojih dušah in v družbenih odnosih, čaka nas tako notranja kot zunanja preobrazba.

Ta proces zahteva potopitev vase, v svojo Dušo. Zahteva dušno potovanje, ki ga moramo nato materializirati kot naše delo, ritual, umetniško delo. 

Voda je element Svečenice. Predstavlja dušno potovanje, globine, očiščenje v duhu in preobrazbo. To je naše resnično poslanstvo, če pogledamo dovolj globoko vase.

Voda je element Svečenice. Predstavlja dušno potovanje, globine, očiščenje v duhu in preobrazbo. To je naše resnično poslanstvo, če pogledamo dovolj globoko vase.

Če se ženske odpovemo neverjetni šamanski sposobnosti svoje duše in se zadovoljimo z negovalno “vlogo”, sprejmemo patriarhalno redukcijo ženskega gibanja v žensko skupnost. Svoje prebujenje označimo kot razvedrilo v prostem času in ne kot duhovno in zgodovinsko pomembno dejanje. Svoj notranji razvoj (za katerega Jung pravi, da je naša najpomembnejša naloga v življenju) označimo za drugotnega pomena, pred vsemi “vlogami” v našem življenju.

Tega ne moremo dopustiti. Ko odkrijemo v svoji duši nekaj novega, novo Resnico, ne moremo dopustiti, da bi nam zunanja institucija to odvzela in začela interpretirati naše izkustvo kot del svoje dogme. To je premeten način kraje naše moči. Ženske se moramo naučiti braniti naše meje in “avtorske pravice” naših dušnih potovanj in ženskih misterijev.

Ana Drevenšek

Kako ti doživljaš žensko gibanje? Si kdaj občutila odpor do gibanja za opolnomočenje žensk Zakaj? Si kdaj izkusila, da ti je predstavnik kakršnekoli institucije interpretiral področja tvojega, ženskega doživljanja (bodisi telesnega, duševnega, duhovnega)? Kako se spopadaš s patriarhalnim odnosom do žensk, ženskosti? Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!

Predavanje dr. Romane Ercegović: Svetost ravnovesja med ženskimi in moškimi energijami v umetnosti starodavnih kultur

romana ercegovićV sredo, 11. 6. 2014 ob 18.00 bo v soorganizaciji Rdečega Šotora in humanitarne pobude Kava na zalogo v kavarni Barabuk v Ljubljani potekalo predavanje dr. Romane Ercegović “Svetost ravnovesja med ženskimi in moškimi energijami v umetnosti starodavnih kultur”.

Romana Ercegović se ukvarja z obrednim gledališčem. Skozi svoje obredno gledališko delo raziskuje človekovo duhovno izkušnjo in žensko duhovnost, prebujanje ženske energije in njene različne manifestacije.

Vabljene! In seveda, pripeljite tudi svoje moške.

ŽENSKA ŠKATLA: Ker prav v tem času v naši bližnji okolici ljudje preživljajo velike preizkušnje (poplave na Balkanu), ki so tudi za nas preizkušnja našega sočutja in odzivnosti našega srca na resnični svet, obiskovalce, predvsem pa obiskovalke prosimo, da na dogodek prinesete “Žensko škatlo”. V njej naj bodo potrebščine, ki jih potrebujejo ženske vseh starosti – dekleta, ženske, mame, starejše ženske. To so lahko higienski pripomočki, oblačila ali kakršenkoli drug predmet, ki ga ženska potrebuje oziroma vi čutite, da bi ga radi podarili ženski. Lahko je tudi hrana za dušo, morda pa ženska, ki bo prejela škatlo, potrebuje prav to!

VSEBINA: Predavala bo dr. Romana Ercegović, gledališka ustvarjalka in raziskovalka izvornih oblik gledališke umetnosti, ki se že vrsto let posveča poglabljanju v arhaične obrede in modrosti različnih kultur. Zanima jo predvsem, kakšna sporočila in navdih prinašajo nam, t.i. »sodobnim« ljudem ter kakšna lahko postane umetnost, ko se ponovno poveže z naravo in duhovnim svetom.

Več o Romani in njenem delu lahko preberete na njeni spletni strani: Obredno gledališče Duša Zemlje.

“Živeti v harmoniji (je) za mnoga staroselska ljudstva pomeni(lo) živeti v sreči, sožitju z naravo, v medsebojnem spoštovanju, celostno. Takšen koncept lahko najdemo tudi v predkrščanski in predgrški zgodovini evropske kulture, zlasti v neolitski matriarhalni Evropi. Mnogi viri govorijo o miroljubnosti in enakopravnosti, ki naj bi vladali v teh družbah. Zemlja je predstavljala svetost, prav tako ciklusi narave. Tudi družbeni vlogi ženske in moškega naj bi bili v teh kulturah porazdeljeni v egalitarnem razmerju. Mnoge novejše raziskave kažejo, da so ženske imele mnogo pomembnejšo vlogo v religioznem in ustvarjalnem življenju, kot sta nas učili dosedanji, patriarhalnemu sistemu prilagojeni zgodovina in mitologija. Sčasoma so te kulture podjarmila ljudstva s prevladujočim moškim božanstvom, ki so temeljila na moči, osvajanju, kopičenju bogastva, hierarhiji. Čeprav le-te »uradna« zgodovina danes imenuje zmagovalce, se vse več ljudi sprašuje o smiselnosti njihovih vrednot, ki nam še zmeraj krojijo družbo, in o možnosti drugačnega, bolj naravnega ter srčnega bivanja in so-bivanja.”

PRISPEVEK: 5 evrov

Menstrualni misteriji za prazno Luno – vračanje krvi Materi Zemlji

Svojo menstrualno kri sem pomešala z vodo. Tako jo bom vrnila Zemlji.

Svojo menstrualno kri sem pomešala z vodo. Tako jo bom vrnila Zemlji.

Duhovni namen menstrualne krvi je, da se vrne k Materi Zemlji. Zato je tudi prišla. Menstrualna krvavitev v psihofizičnem smislu pomeni izgubo vitalne energije, tako kot pri moških izločanje semena. Telo porabi kar nekaj energije in virov, da vsak mesec zgradi mehke blazine tkiva v naših maternicah, ki goreče pričakujejo oplojeno jajčece…Ko jajčece mesec za mesecem ni oplojeno, se odebeljena maternična stena vsak cikel izloči, v obliki krvavitve. Z njo odide iz telesa toliko čudežnih, hranilnih snovi. Če te snovi preprosto odvržemo v smeti, odvržemo v smeti svojo vitalno energijo. Stara plemena so učila, da običajna menstruacija predstavlja le nekaj kapljic krvi. Kadar je ženska krvavela močneje, kot dandanes krvavi večina žensk, je bilo to bodisi znamenje notranjega neravnovesja v njenem telesu-duši, bodisi znamenje, da je kri prišla s posebnim namenom, da se daruje, da se z njo zdravi, da je vsebovana v obredu…Tudi azijski duhovni mojstri učijo, da močna krvavitev (krvavitev, ki jo je potrebno loviti in ki traja več dni) ni običajna in da pomeni izgubo življenjske energije.

Menstrualna krvavitev, kot jo doživljamo sodobne ženske, je klic po prenovi našega odnosa do lastne ustvarjalnosti. S svojo kreativno energijo moramo začeti ravnati bolj smotrno, zavestno in bolj v luči duhovne rasti. Eden od načinov, da začnemo zdraviti svoje kreativne sposobnosti in uravnovesimo kreativne procese v svojih telesih in dušah je, da začnemo kri vračati Zemlji. Naša menstrualna krvi bo nahranila rastline, prst. Menstrualna kri vsebuje matične celice in mnogo mineralov, prsti bo zelo dobro dela! Ko to storimo, pomagamo zdraviti Zemljo, ki jo je ranilo patriarhalno kmetijsko in drugačno izkoriščanje, prav tako pa počastimo svoj kreativni potencial, ki je iztekel iz nas. Ko kri vračamo Materi Zemlji, občutimo razliko – naše krvavitve se uravnovesijo, postanejo bolj redne in prijetnejše. Bolje se počutimo tudi same. Bolj v stiku s svojim telesom, s sabo in Zemljo.

Menstrualna kri diši po železu...Bogata je z minerali, v njej je moč najti tudi matične celice...Je hranljiva in stik z njo nas navda z materinsko prisotnostjo Boginje, ki biva v nas samih...Kri bom darovala rastlinam, ki jih Jung imenuje božje misli...

Menstrualna kri diši po železu…Bogata je z minerali, v njej je moč najti tudi matične celice…Je hranljiva in stik z njo nas navda z materinsko prisotnostjo Boginje, ki biva v nas samih…Kri bom darovala rastlinam, ki jih Jung imenuje božje misli…

Potrebujemo fizični stik s svojo krvjo. Vohajmo jo, tipajmo jo, namažimo se z njo po telesu, naj se suši na naši koži in jo hrani. Vsrkavajmo njene hranilne lastnosti, počastimo njen kreativni potencial, ki se je podaril. Pozdravimo steriliziran odnos do menstrualne krvavitve, ki ga je ustvarila sodobna družba. Prenehajmo svojo kri zavračati, od nje odvračati pogled, jo odlagati v smeti. Poleti počenimo na prst in krvavimo neposredno vanjo. Pozimi spirajmo svoje vložke v vodi in z vodo zalivajmo svoje rastline ali pa vodo polijmo po belem snegu, da ustvari na njem rdečo simfonijo, ki simbolizira našo božansko žensko moč. Ta stik s krvjo in Zemljo bo pomagal zdraviti našo ženskost, našo kreativnost, Zemljo. In tudi naše krvavitve bodo postale vse smotrnejše. Ženske se moramo naučiti ponovno ravnati s svojo kreativnostjo. Vračanje zemlji nam bom pomagalo, da se povežemo s svojo kreativnostjo skozi fizičnost naše krvi in bolj bomo častile energijo, ki jo ta kri nosi, našo kreativno energijo, ki je odtekla iz nas. Bolj uravnovešeno bomo začele ravnati s svojimi telesi, čustvenim blagostanjem, materialnim blagostanjem. Krvavele bomo, ko je potrebno in ko si bomo želele fizično manifestirati svojo plodnost skozi novo človeško bitje. In ne bomo krvavele, ko bo naše telo potrebovalo počitek od stalnega kreativnega cikla in ko bomo kreativno energijo menstrualnega cikla želele kanalizirati drugam – v transformacijo naših odnosov, v naše življenjsko poslanstvo, v uresničenje naših sanj, v uresničitev neke vizije.

© Ana Drevenšek

Uporaba besedila, delov besedila, povzetka besedila, koncepta besedila, izrazov in besednih zvez v besedilu brez navedbe avtorice in brez avtoričinega dovoljenja, je kršitev avtorskih pravic in je kaznovano. —-> Pravno obvestilo

Kako ti doživljaš svojo menstrualno kri? Imaš kak svoj ritual, s katerim jo počastiš, shraniš, vrneš Zemlji ali pa jo le spoznavaš? Kako doživljaš menstrualno krvavitev? Kako doživljaš menstrualno krvavitev v luči svoje plodnosti, kreativnosti? Napiši v komentar in oplemeniti zakladnico ženske modrosti. 

PRIHAJAJOČI DOGODKI V RDEČEM ŠOTORU:

Vabljena na dvodnevno delavnico Misterij menstrualnosti, ki bo 6. in 7. februarja 2016 v Ljubljani. Več informacij najdeš tukaj: Delavnica Misterij menstrualnosti

Mesečni ženski krog FEBRUAR na temo Zavestna menstrualnost. Več informacij TUKAJ.

Posebna ponudba branja Tarota do praznika Imbolc, 5.2.2106 Več informacij TUKAJ.

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!

Polna Luna v Škorpijonu: Izgubljeni ženski poklici

polna luna in rdeča boginja

Polna Luna je v Škorpijonu. Zapleši ples preobrazbe in najdi Sebe!

Ob 21.17 nastopi polna Luna – v Škorpijonu. Škorpijon je znamenje okultnega, duhovne transformacije, intenzivnega dela s sencami – svojo in sencami drugih ljudi, družbe, kulture. Škorpijonu je tema domača. Je znamenje smrti, ki je ponovno rojstvo. Ne smrti kot konca, temveč kot preobrazbe. In osrednji interes vseh okultnih je prav to – duhovna preobrazba, brezoblična, maternična tema, iz katere se porodi novo življenje, nov jaz, duhovni jaz.

Polna Luna je čas ovulacije, vrhunca kreativne energije. V tem obdobju nam je najudobneje biti obrnjene navzven, proti ljudem in tkati vezi in odnose. V tem obdobju smo plodne – fizično in duhovno. To je čas, ko rodimo plod naše ustvarjalnosti. Čas, ko s polnimi pljuči dihamo svoje poslanstvo, ko imamo polne prsi trepetajočega srca, srečnega, ker je živo in ker živimo svoje sanje.

Dela, ki so splošno uveljavljena, konvencionalni poklici, na žalost izključujejo nekatere temeljne potrebe žensk. Zato mnoge ženske v svojem delu ne morejo v polnosti uživati ob delu. Mnoge ženske prav zaradi tega ne morejo izkusiti napolnjenih pljuč in živega srca – ker delo, ki ga opravljajo, ni prilagojeno njihovim potrebam. Ponavadi problem ni toliko v vsebinski pomanjkljivosti dela, kot v odnosu do dela in do opravljanja dela, ki je razširjen v sodobni družbi.

lunine mene golobivaPrva pomanjkljivost je, da sodobno delovno okolje ne upošteva ženske ciklične narave. Ženske smo preko menstrualnega cikla povezane z Luno in njenim naraščanjem in upadanjem. Če smo še tako nezavedne svojega cikla in odrezane od stika s svojimi cikličnimi potrebami, intuitivno čutimo, da nam neka dimenzija v življenju manjka in da si občasno, natančneje enkrat na cikel, še močneje želimo umika, počitka in nedejavnosti.

Cikel odločno vpliva tudi na našo kreativnost in produktivnost. V času naraščajoče Lune narašča tudi naša kreativnost in dejavnost. Ko je Luna polna, dosežemo vrhunec in ob padajoči Luni se naša kreativnost umirja in umika, postajamo vse manj dejavne in prisotne navzven. Proti pričakovanjem takšno ciklično delovanje našo kreativnost in produktivnost povečuje, saj se v obdobjih počitka in umika regeneriramo, spočijemo in pridobimo novih moči, ki se manifestirajo v ustvarjalnih, alternativnih, inovativnih idejah in pristopih. Tudi naša produktivnost je veliko večja, saj delujemo po principu wu-wei – ne trošimo se, temveč delujemo, ko smo na vrhuncu kreativne energije in počivamo, ko smo meditativne. Na ta način upoštevamo vse svoje potrebe in optimalno uporabljamo svoje naravne danosti. Produktivnost je največja takrat, ko delamo z navdihom, ljubeznijo, srcem. Kadar smo utrujene, potrebne počitka in refleksije, pa se vseeno mučimo delati, postanemo razdražljive, nesrečne in izčrpane, naše delo ni opravljeno z zavestjo in entuziazmom in posledično tudi nima takšnega učinka…

Druga pomanjkljivost je, da sodobna dela ne upoštevajo ženske šamanistične narave. Ženske smo posebej divja, kreativna bitja, ki svojo kreativnost, intuitivnost in uvid instinktivno izražamo na način, ki je za sodobno družbo nesprejemljiv. Izražamo jih na čustven način, poetično, z zanosom, ognjem! In to se vendar ne spodobi! Bile naj bi zadržane, racionalne, dokazljive… Naša empatija nam omogoča, da čutimo onkraj omejitev rigidnih in minljivih struktur in za to smo včasih tudi nevarne. Obstaja veliko načinov, da svojo šamanistično plat ponovno prevzamemo in jo uporabljamo in s tem poglobimo užitek ob svojem delu.

Zdravilka - včasih tradicionalni ženski poklic. Zdravilka - modra ženska - babica je bila avtoriteta v skupnosti in je skrbela tako za zdravstvene kot duhovne tegobe svoje skupnosti. slika: Jesse Wolf Hardin

Zdravilka – včasih tradicionalni ženski poklic. Zdravilka – modra ženska – babica je bila avtoriteta v skupnosti in je skrbela tako za zdravstvene kot duhovne tegobe svoje skupnosti. slika: Jesse Wolf Hardin

Za primer lahko vzamemo ženske poklice, ki so izumrli zaradi prevladujočega vpliva patriarhata. To so zeliščarke, babice, zdravilke, pa tudi bralke usode – poznavalke Tarota, atrologije, sanj in drugih dušnih veščin. Ženske, ki v sebi čutimo hrepenenje po teh starodavnih poklicih, iščemo svoje mesto v njihovih sodobnih ustreznikih – medicinske sestre-babice, učiteljice, vzgojiteljice, psihologinje, terapevtke … Vendar je bila včasih ključna lastnost izumrlih poklicev njihova neodvisnost. Kot pravi Nara Petrovič, družbo sestavljajo trije deli – pozicija, alternativa in margina. Pozicija je središče, trdni del, struktura, smernice, uveljavljenost, spodobnost, status quo. Alternativa je zunanja skorja pozicije, a ji še zmeraj pripada. Je del, od koder prihajajo inovativne ideje, kako izboljšati že obstoječ sistem, kako vnesti boljše alternative. Margina pa je kot satelit, ki kroži okrog ostalih dveh in ju opazuje. Je neodvisen, samostojen del, ki včasih središče obletava od blizu, včasih pa od daleč, odvisno od notranjega vzgiba in trenutnih potreb. Margina je ogledalo družbe, ki odseva njene napake in kompenzira njene pomanjkljivosti. In modre ženske spadajo v kategorijo margine.

Starodavne in sodobne samostojne babice so bile neodvisne. Samostojne babice imajo veliko znanja o fiziološkem porodu, narava njihovega urjenja in dela jih dela bolj suverene, hkrati pa poroda ne vodijo, temveč spremljajo.  slika: Amy Swagman

Starodavne in sodobne samostojne babice so bile neodvisne. Samostojne babice imajo veliko znanja o fiziološkem porodu, narava njihovega urjenja in dela jih dela bolj suverene, hkrati pa poroda ne vodijo, temveč spremljajo.
slika: Amy Swagman

Gunnar Heinsohn in Otto Steiger, nemška ekonomista iz osemdesetih let sta napisala knjigo z naslovom Uničenje modrih žensk. Raziskovala sta fenomen preganjanja in morenja “čarovnic” in prišla do edinstvenih ugotovitev, ki so za marsikoga precej pretresljive. Ugotovila sta, da so bile čarovnice modre ženske, babice, zeliščarke in zdravilke, ki so posedovale in posredovale znanje, ki oblastem ni bilo več všeč. Eno izmed teh znanj je znanje o kontracepciji, s katerim so svojim skupnostim pomagale do odgovornega načrtovanja družin. Ker so bila njihova znanja nezaželjena in ker so se oblasti bale velikega spoštovanja, ki so ga člani skupnosti čutili do modrih žensk, so bile preganjane. Več o sporočilu njune knjige si lahko prebereš na tej povezavi.

Sodobne modre ženske ponovno obstajajo. Pravzaprav nikoli niso prenehale obstajati, le delovale so na skrivaj. O njihovi čvrsti živosti sem se prepričala na porodni konferenci v Laškem, o kateri sem že pisala, tukaj. Samostojna babica iz ZDA, Carol Gautschi, me je očarala s svojim odnosom do dela. Govorila je o tem, kako babištvo zanjo ni poklic, temveč poslanstvo. Da se pred odhodom na porod očisti, da ne bi s seboj vlačila svoje čustvene prtljage, ki bi ji onemogoča stik z njeno intuicijo, ki je njeno nepogrešljivo orodje pri varnem spremljanju poroda. Da je porod svet dogodek in da je počaščena, da ga lahko spremlja. Carol Gautschi je povedala:

»Ženske imajo čvrstejši corpus callosum – del možganov, ki povezuje levo in desno polovico možgan – zaradi tega imajo žensko večjo sposobnost uravnovešati levo in desno polovico – logično razmišljanje in intuicijo. V sodobnem času vlada porodnemu sistemu tehnokratski model, ki človeka dojema kot stroj. V njem je prisotnega veliko strahu in zaradi tega se osebje preveč drži napisanega, tistega, kar je v knjigi. Kadar naša etika presega to, kar je napisano v knjigah, upoštevamo to, kar nam govori naša etika. Poroda se bojimo zato, ker smo se preveč ujeli v patriarhalni, medicinski model oskrbe, ki poudarja linearno razmišljanje. Babištvo pa je uravnovešeno, uporablja tudi intuicijo, čustva. Babice sledijo holističnemu modelu, ki zagovarja enost telesa, uma in duha in definira telo kot energetsko polje, ki je v konstantni interakciji z drugimi.« 

Zdaj lažje razumemo, zakaj so (bile) babice preganjane, kajne? Ponekod so preganjane še danes. In kjer niso, so pod drobnogledom. Čeprav bi bilo morda bolj modro drobnogled usmeriti kam drugam …

Žensko sestrstvo lahko obudi starodavne ženske veščine. slika: Jesse Wolf Hardin

Žensko sestrstvo lahko obudi starodavne ženske veščine. slika: Jesse Wolf Hardin

Ženske si želimo v svoje delo vložiti več Duše, biti pri stvari s srcem, navdihom. Kajti privlači nas holistični pristopk čemurkoli. V sebi močneje občutimo potrebo po celostnosti kot moški – kot je povedala Carol, naš corpus callosum, povezava med možganskima polovicama, je močnejši, torej je močnejša tudi vez med našim razumom in našo intuicijo. Ženske nas zato bolj boli, kadar moramo biti hladne, uradne in kadar moramo ignorirati šepet našega srca, ker naše delovno mesto tega, kar želimo storiti, ne vključuje.

Ženske čutimo (kot seveda tudi nekateri moški!) in ta empatija, sočutje nam včasih ne dovoljuje, da bi se držale pravil, ki so okostenela, ki nikomur več ne služijo in so preživela, a se jih še kar držimo, ker smo pač preleni za spremembo ali pa se je bojimo. In ženske nato ustvarimo nove poklice – na prime poklic doule – ki kompenzirajo pomanjkljivosti trenutnega sistema in vanj vnašajo več celostnosti, več ljubeznivosti. Ti poklici v resnici niso nič novega – povzemajo izgubljene lastnosti poklicev, ki so že obstajali in še zmeraj obstajajo, ampak so iz takšnih in drugačnih razlogov na poti od svojega nastanka do danes izgubili nekatere svoje temeljne prvine.

Ženske lahko ponovno odkrijemo "čarovniški" vidik ženskih poklicev. In tako pomagamo mladim generacijam h globljem razumevanju ženskosti.

Ženske lahko ponovno odkrijemo “čarovniški” vidik ženskih poklicev. In tako pomagamo mladim generacijam h globljem razumevanju ženskosti. slika: Jesse Wolf Hardin

5.5. 2014, na mednarodni dan babic in letos tudi dan astrološkega sezonskega praznika Beltane (praznika plodnosti, moči Sonca in sončne polovice leta), smo se zbrali pred slovenskimi porodnišnicami podporniki druščine Beli nagelj in babicam predali pismo, v katerem je med drugim pisalo tudi:

“Želimo si, da bi se obnovila samostojna in neodvisna narava babiškega poklica, ki bi omogočila transformacije družbenega odnosa do poroda, do ženskega telesa, do materinstva, do odnosa med starši in otroci, do poroda kot življenjskega prehoda…

Ženske lahko s ponovnim zavzetjem svojih zdravilskih lastnosti ozdravimo mnoge vidike družbe. Čas pa je tudi, da o tem učimo dekleta in mlade ženske.

Mladim ženskam s tem pomagamo razumeti naš ženski cikel in naše potrebe, ki se med ciklom spreminjajo. Na ta način jim pomagamo, da do svojega cikla razvijejo pozitiven odnos in da se ne počutijo “zahtevne” ali “čudaške”, ker upoštevajo svoje ciklične potrebe. Ko jim predstavimo zdravilske aspekte ženskih poklicev, jim pomagamo odpreti obzorje in jim pokažemo, da so njihove potrebe po spremembah ali pa drugačnem pristopu v poklicu, ki si ga želijo normalne in da ni z njimi nič narobe, še več, so znamenja prebujene ženskosti. Ko deklicam podarimo takšno samozavest, zavedanje, da sledijo sebi in da je to v redu, jim damo neprecenljivo darilo. Le kaj bi lahko bilo bolj dragoceno kot do, da jih ubranimo pred občutki čudaškosti, nesprejetosti in omalovaževanja? Podarimo dekletom zdravo ženskost.

Ana Drevenšek

Kako ti doživljaš zdravilske ženske poklice? Se vidiš v takšnem poklicu? Pogrešaš te aspekte v svojem trenutnem poklicu? Imaš idejo, kako bi lahko zdravilski, šamanistični aspekt integrirala v svoj trenutni poklic? Zapiši v komentar in nas razsvetli!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Reši anketo o menstrualnem ciklu in pomagaj Rdečemu šotoru pri ozaveščanju o menstrualnem ciklu! Cenim tvoj čas in tvoj trud!