Iskanje čistosti – med čistunstvom in sprevrženostjo

Čistost je eden od pomembnih aspektov duhovnosti in pomemben dar božanskega. Čistost prinaša globino izpolnjenosti in spokojnosti, ki je odsotnost čistosti nikakor ne moreta prinesti. Je stanje zavesti, ko se zavedamo svoje resnične – božanske – narave in se v skladu s tem spoznanjem tudi vedemo.

Toda čistost je tudi eden od najbolj nerazumljenih ali napačno razumljenih pojmov. Večina ljudi dojema čistost kot čistunstvo, ki ga upravičeno zavrača in obsoja. Čistost se je izgubila nekje med čistunstvom in sprevrženostjo. Dandanes smo prepričani, da imamo na izbiro samo ti dve možnosti in da smo primorani izbrati med njima. Toda imamo tudi tretjo možnost – čistost.

Deviške svečenice. Deviškost izvorno ne pomeni spolne nedotakljivosti, temveč čistost v spolnosti (in drugje). Svečenica je ženska, ki je zavezana uresničevanju čistosti, rasti v čistost. Svečenica je ženska, za katero je duhovna pot poklic, življenjsko poslanstvo. Uresničevati svojo resnično naravo je njena prva in najvažnejša naloga.

Deviške svečenice. Deviškost izvorno ne pomeni spolne nedotakljivosti, temveč čistost v spolnosti (in drugje). Svečenica je ženska, ki je zavezana uresničevanju čistosti, rasti v čistost. Svečenica je ženska, za katero je duhovna pot poklic, življenjsko poslanstvo. Uresničevati svojo resnično naravo je njena prva in najvažnejša naloga.

Čistost – stanje zavesti

Čistost je stanje zavesti. Ne gre se toliko za to, kaj počnemo, kot za to, kako to počnemo. Čistuni, moralisti, ki si prisvojijo čistost, radi poudarjajo dejanja, jih razdeljujejo na dobra in slaba, na čista in nečista. Res je, da so nekatera dejanja brez dvoma nečista (umor življenja na primer), toda pri večini je linija med čistostjo in nečistostjo zelo tanka. Dejavnik, ki razločuje med čistostjo in nečistostjo dejanja, je stanje zavesti, v katerem je bilo dejanje storjeno. Spolnost je odličen primer za tenkočutnost te razlike. V preteklosti so čistuni spolnost samo po sebi obsodili za slabo, zlo, nečisto. To so počeli iz dveh možnih razlogov: prvič, ker so bili v primežu tako močnega krča strahu, da niso bili zmožni uvideti potencialne čistosti v spolnosti, da niso zaznavali te možnosti, njihovo dojemanje in izkušnja do čiste spolnosti nista segla; drugič, ker so vedeli, kako močna sila je spolnost in kakšen nadzor nad človekom dobijo, ko nadzorujejo njegovo spolnost.

Ljubimca sta zakopana drug v drugem, iščeta potešitev svojih primarnih potreb, iščeta "obliž", ki bo odrešil njuno ranjenost. Vendar je ne bo, ne brez zavesti, prisotnosti, čistosti.

Ljubimca sta zakopana drug v drugem, iščeta potešitev svojih primarnih potreb, iščeta “obliž”, ki bo odrešil njuno ranjenost. Vendar je ne bo, ne brez zavesti, prisotnosti, čistosti.

Spolnost – tako kot kakršnakoli druga oblika odnosa – je lahko čista ali nečista. Ne gre se torej za to, da bi bilo dejanje samo po sebi nečisto ali čisto, temveč za to, v kakšnem stanju je storjeno. Kadar je spolnost pristno srečanje v prisotnosti, spoštovanju in srčnosti, jo preveva čistost – je zdravilna, obnavlja življenjsko energijo in prinaša nove uvide. Kadar je spolnost uporaba drugega, potešitev lastne potrebe, fizične/čustvene, nezaznavanje drugega, je nečista. Prinaša občutke praznine, neizpolnjenosti, žalosti

Zavestna in prisotna ljubimca na sliki nimata ukrivljenih hrbtov in izbočenih zadnjic. Nista v krču in napetosti, skoncentrirani in lokalizirani v genitalijah. Svoje zavedanje razširjata po telesu in drug k drugemu. V sproščenosti se odpirata resničnosti tega trenutka, pogumno vztrajata v zavedanju in se odpirata čistosti.

Zavestna in prisotna ljubimca na sliki nimata ukrivljenih hrbtov in izbočenih zadnjic. Nista v krču in napetosti, skoncentrirani in lokalizirani v genitalijah. Svoje zavedanje razširjata po telesu in drug k drugemu. V sproščenosti se odpirata resničnosti tega trenutka, pogumno vztrajata v zavedanju in se odpirata čistosti.

Celibat je bil uveden zaradi prej omenjenih dveh možnih razlogov. Veliko lažje je spolnost izključiti, kot pa truditi se za čisto spolnost (to je, zavestno, prisotno, spoštljivo, srčno spolnost). Čeprav človeka mučijo nočne more; ima ves čas sanje s spolno vsebino, ki ga navdajajo s stisko, ko se prebudi; se zaljubi, a zaljubljenost potlačuje in moli, da bi minila; mu misli o partnerstvu in spolni združitvi ves čas naseljujejo glavo, srce in telo; če se odreče spolnemu aktu samemu, bo imel občutek, da je čist. Toda ta čistost je iluzija. Pravzaprav živi v mučenju, ki njegovemu duhovnemu napredku niti malo ne služi. Veliko bolj konstruktivno bi bilo, za njegovo duševno zdravje in za njegovo duhovnost, ko bi svojo spolnost utelešeno živel, rasel v njej in postajal v spolnosti vedno bolj čist. 

O čistosti in spolnosti sem že pisala v članku Brahmacharya ne pomeni celibat

Čistost se seveda ne navezuje samo na spolnost – vsa področja življenja so na liniji med čistostjo in nečistostjo. Na primer, naša jeza je lahko čista ali nečista. Kadar imamo občutek ujetosti, nesvobode, definiranosti od zunanjih dejavnikov, imamo občutek, da svoje jeze ne moremo uporabiti. Takrat jo preselimo v glavo in jeza postane strupena, pasivno-agresivna jeza, ki melje sovražne misli in jih z neznansko skoncentrirano silo usmerja k drugemu/ven. Morda drugega tudi rani in mu povzroči škodo. To je nečista jeza.
Lahko pa svojo jezo doživimo kot svojo svobodo, kot svojo avtonomnost in možnost izbire ter jo sprejmemo kot praznovanje sebe in svoje vrednosti. Uporabimo jo, da ponovno zavzamemo svoj dušni teritorij – postavimo meje in se zaščitimo – in poskrbimo zase. Ne usmerjamo jo proti drugemu in ne uporabimo je, da bi ranile drugega, saj prevzemamo odgovornost za svoje meje in ščitenje svojega teritorija. To je čista  jeza.

Ko pogledamo na čistost tako, vidimo, da je čistost nekaj, kar si verjetno vse želimo doseči (vsaj tiste, ki berete ta blog in podobne reči 😉 ). Čistost v tej luči pomeni rast od ukleščenosti v bolečino proti svobodi v svobodni volji in zavedanju ljubljenosti. Naše stanje zavesti in naša dejanja naravno odsevajo to rast. Vse si želimo svobode in avtonomnosti, kajne? Torej si želimo čistosti. 

Samo-bičanje je primer skrajne strogosti patriarhalne moralizirajoče čistunskosti. Temelji na predpostavki, da se k čistosti pride preko kaznovanja, pokore, trpljenja. Temelji na strahu, ki spregleda, da čistost pride po ozdravljenju v ljubezni.

Samo-bičanje je primer skrajne strogosti patriarhalne moralizirajoče čistunskosti. Temelji na predpostavki, da se k čistosti pride preko kaznovanja, pokore, trpljenja. Temelji na strahu, ki spregleda, da čistost pride po ozdravljenju v ljubezni.

Čistost v kontekstu ženske duhovnosti

Ženska duhovnost se v nasprotju s patriarhalno duhovnostjo bolj ukvarja s stanjem zavesti kot pa z dejanji. Če zopet uporabim primer spolnosti: svojo spolnost lahko čuvamo do poroke, toda to še ni zagotovilo, da bo naša spolnost čista. Prav tako bo lahko polna ranjenosti, uporabe drugega in občutkov praznine. Kajti čakanje samo še ne pomeni samo po sebi zorenja v čistosti (seveda čakanje lahko vključuje zorenje v čistosti, če se oseba tega zaveda). Nasprotno je lahko spolni odnos pred poroko (če uporabim merilo Cerkve, torej dojemanje spolnosti kot rezervirane za poroko in grešne izven zakona) poln zavesti, srčnosti in prisotnosti in zato svet in čist, kajti ljubimcema prinese ozdravljenje, uvid in ljubljenost od Božanskega. Ženska duhovnost se ukvarja bolj s stanjem zavesti čistosti kot pa s tem, da bi predpisovala pravila. To pa ne pomeni, da zagovarja popolno anarhijo in brezvrednotnost

Ženska duhovnost ali kakšna druga oblika bolj “svobodne” duhovnosti je s strani mnogo ljudi zlorabljana za opravičevanje življenjskih stilov in dejanj, ki so nekonstruktivni in ne pomagajo pri rasti. Vse mogoče oblike duhovne lenobe se opravičuje s “svobodnostjo” ženske duhovnosti. Tako recimo opravičimo zlorabo živali, kajti, tudi naši predniki so jedli živali. Opravičimo nečisto spolnost (nečisto po stanju zavesti, ne po dejanju!!), kajti, saj smo svobodni, lahko počnemo, kar želimo! Opravičimo nesprejemanje odgovornosti za odnose in situacije v življenju, ki jih ustvarjamo, delujoč po zakonu udobja in ugodja (nečistosti) in tako preprosto odidemo od situacij, ki so nam neudobne, kot razvajeni otroci, namesto, da bi se poglobili v globlje sporočilo teh situacij za nas. Kajti, kot pravi Jung: “Kar je nesprejeto v sebi, se pojavi v svetu kot dogodek.”

Glavna razlika med žensko in patriarhalno duhovnostjo je, da ženska duhovnost deluje iz ljubezni, patriarhalna pa iz strahu. Ženska duhovnost se ne boji, zato tudi ne predpisuje pravil. Z ljubeznijo ustvarja varen prostor za ljudi, znotraj katerega lahko začutijo, kako ljubljeni so od Božanskega in z uvidom v to resnico v svojo resnično naravo dobijo moč za rast v čistosti. Je materinska duhovnost, ki pasivno bdi ob svojih otrocih in odseva ljubezen, ki se dotakne src in preobraža. Patriarhalna duhovnost je v krču strahu in zato ne more ustvariti varnega prostora, v katerem bi se srca omehčala, odprla in spoznala svojo resnično naravo. Namesto varnega prostora ustvarja stroga pravila, uporablja orodje obsojanja in poskuša ljudi motivirati k čistosti z vzbujanjem strahu. V resnici vera in zaupanje patriarhalne duhovnosti nista dovolj močni, ker se preveč boji. Nima dovolj vere in zaupanja v Božansko in iz strahu paranoično obsoja in piše pravila. 

Pridna punčka dojema čistost in deviškost kot vrlini, s katerima zadovolji druge, avtoriteto in s katerima pridobi njihovo priznanje in potrditev. Pridna punčka si ne želi čistosti iz osebnega spoznanja in razodetja, želje po rasti in notranji izpolnjenosti, temveč zato, da bi ugodila drugim in dobila izpolnjenost od drugih (pridna punčka verjame, da je to možno).

Pridna punčka dojema čistost in deviškost kot vrlini, s katerima zadovolji druge, avtoriteto in s katerima pridobi njihovo priznanje in potrditev. Pridna punčka si ne želi čistosti iz osebnega spoznanja in razodetja, želje po rasti in notranji izpolnjenosti, temveč zato, da bi ugodila drugim in dobila izpolnjenost od drugih (pridna punčka verjame, da je to možno).

Utelešena čistost VS raztelešena čistost

Velika past pri prizavedanju za čistost je raztelešena čistost. Raznorazni uporniki, anarhisti intuitivno čutijo to past in zato upravičeno zavračajo raztelešeno čistost. 

Utelešena čistost pomeni truditi se polno utelesiti, polno naseliti svoje telo in čistost živeti. To seveda zahteva disciplino in vztrajnost, ves čas krepljenje zavestne posode. Raztelešena čistost pa je prenos kreposti čistosti v glavo (na mentalno raven), doživljanje čistosti kot ideal, kot sanjarijo, fantazijo. Kadar je čistost možna le v fantazijskem svetu, se zdi v utelešenem, resničnem življenju nemogoča. Prav tako se izgubi motivacija za poskušanje doseganja čistosti. 

V past raztelešene čistosti se ujamemo, kadar želimo čistost doseči zaradi drugih, za pridobitev njihove potrditve, ne zaradi sebe. V to past se zlahka ujamej/mo “pridne punčke”. Patriarhalna religija obožuje “pridne punčke”. In pridne punčke tako hlepijo po potrditvi in priznanju, da so pripravljene narediti vse, da ju dobijo. Prizadevanje za čistost zato postane izkrivljeno in nezdravo zasledovanje nemogočega, nerealnega ideala, ki povzroči raztelesitev, zapustitev svojega telesa in življenje v mentalnem svetu fantazije in ideala. Koliko “pridnih punčk” je bilo uničenih in onemogočenih pri vstopu v polno ženskost zaradi raztelešene čistosti. Koliko življenja jim je bilo odvzetega in koliko grenkega razočaranja so izkusile, ker so sledile raztelešeni čistosti! 

Utelešena čistost se osredotoča na majhne zmage, ki jih dosežemo na poti k čistosti (na primer, da uspemo 3krat vdihniti in izdihniti, ko se razjezimo in se, namesto, da bi siknili strupeno žalitev, poskusimo odzvati drugače, bolj kreativno). Utelešena čistost se zaveda zemeljskega ritma – ritem zemlje zahteva potrpežljivost, vztrajnost, čakanje, disciplino, zavedanje naravnih ciklov in njihovih zakonitosti. V skladu z zemeljskim ritmom raste v čistosti. 

Raztelešena čistost ne upošteva zemeljskega ritma in zakonitosti utelešenega življenja in zahteva nemogoče. Zahteva visoke in nestvarne ideale. Zahteva čudeže. Pravzaprav je raztelešena čistost zelo ohola, zahteva presežno ekstatičnost čistosti brez vloženega truda in vztrajanja v rasti utelešene čistosti. Raztelešena čistost zavrača človeškost in zanika zakonitosti človeškosti

Spolni akt ali spolno vzburjenje se v sodobni družbi pogosto upodablja s podobo ukrivljenega hrbta in izbočene zadnjice. Ukrivljen hrbet in izbočena zadnjica izražata lokalizirano in koncentrirano napetost, ki išče sprostitev. Nasprotje sproščenosti in upočasnjenosti, ki prinese vsepreplavljajoč in presežen užitek.

Spolni akt ali spolno vzburjenje se v sodobni družbi pogosto upodablja s podobo ukrivljenega hrbta in izbočene zadnjice. Ukrivljen hrbet in izbočena zadnjica izražata lokalizirano in koncentrirano napetost, ki išče sprostitev. Nasprotje sproščenosti in upočasnjenosti, ki prinese vsepreplavljajoč in presežen užitek.

Pohlep po izpolnjenosti

Kadar smo ranjene, se oddaljimo od zavedanja naše resnične, izvorne narave. Rana nas globoko zaznamuje in preprečuje ljubezni in ljubljenosti, da bi se dotaknili naši src. Živimo v dušni in telesni puščavi, ne glede na to, koliko ljubezni pride k nam, je ne zmoremo sprejeti, ne glede na to, koliko stimulacij je deležno naše telo, ne more biti zadovoljeno. Zaupanja v ozdravitev nimamo. Ne čutimo zdravilnega odnosa z Božanskim Izvorom, ki nas zdravi, vodi, navdihuje in zagotavlja svojo Ljubezen. Obupani smo.

V obupu postanemo pohlepne po izpolnjenosti. V odsotnosti zavedanja svoje izvorne narave in v odsotnosti odnosa z Izvorom nezavedno verjamemo, da je naša pravica in naša edina odrešitev čim intenzivnejša potešitev, čim hitreje, čim manj zapleteno, s čim manj razmišljanja. 

Pohlep po izpolnjenosti je stanje zavesti, tako kot je čistost stanje zavesti. Kadar smo v primežu pohlepa po izpolnjenosti, grabimo, zahtevamo, jemljemo. Dejanja ne prepojimo z zavestnostjo, ki sama po sebi zahteva počasnost – kajti težko se je zavedati nians doživljanja ob hitenju – ne prepojimo s prisotnostjo, čuječnostjo, odprtostjo, zaznavanjem. Z dejanjem želimo doseči ravno nasprotno – se “zadeti”, zadušiti zavedanje, potoniti v nezavedanje. Kajti grabljenje po stimulaciji doživljamo kot obliž, kot tableto, kot nekaj, kar bo odrešilo našo ranjenost

Zdravljenje pa poteka v prisotnosti zavesti. Zdravljenje se zgodi, ko zdržimo v zavedanju in da bi zdržali v zavedanju, moramo iti počasi, z občutkom, nežno – v ljubljenju, v hranjenju, v delu, pogovoru, karkoli. Vedeti moramo, da imamo pravico ustaviti se, zaščititi se, zaključiti, poiskati pomoč, prositi za pomoč. Zdravljenje se zgodi, ko zdržimo v zavedanju in ugotovimo, da smo, ko preidemo izkušnjo, še vedno živi in zdravi. Tak pristop pa zahteva veliko poguma. Zahteva tudi veliko podpore in ljubezni. Zahteva varen prostor, znotraj katerega si dovolimo, da se Ljubezen dotakne našega srca. Tega pa je v našem svetu bore malo. Zato se večinoma zatekamo k pohlepnemu grabljenju po izpolnjenosti. 

Umetnica Marina Abramović na svojem performansu, na katerem je sedela za mizo in zrla ljudem, ki so se usedli pred njo, v oči. Med obiskovalci je bil tudi njen dolgoletni bivši partner, česar ni vedela. Srečanje njunih pogledov je bil najganljivejši trenutek njenega celotnega performansa. Obema so tekle solze, segla sta drug proti drugemu in se prijela za roke. Vztrajala sta v pogledu iz oči v oči. Nista pobegnila v nezavednost. Vztrajala sta v budnosti in sprejemanju tega, kar je.

Umetnica Marina Abramović na svojem performansu, na katerem je sedela za mizo in zrla ljudem, ki so se usedli pred njo, v oči. Med obiskovalci je bil tudi njen dolgoletni bivši partner, česar ni vedela. Srečanje njunih pogledov je bil najganljivejši trenutek njenega celotnega performansa. Obema so tekle solze, segla sta drug proti drugemu in se prijela za roke. Vztrajala sta v pogledu iz oči v oči. Nista pobegnila v nezavednost. Vztrajala sta v budnosti in sprejemanju tega, kar je.

Pohlep po izpolnjenosti nas prepričuje v to, da je potešitev naša pravica in nas oddaljuje od resnice, ki je, da je potešitev milost. Trenutki presežne izpolnjenosti, ki seže globoko in prinese globoko radost, spokojnost, hvaležnost in ganjenost, so dragocena darila, milosti, ki kličejo k hvaležnosti in ponižnosti. Če grabimo po njih, jih oskrunimo in v resnici ne moremo doživeti njihove blagodejnosti. To so darila, ki jih ne moremo povzročiti, z namero izsiliti. So darila, ki so nam dana, ko smo odprti in voljni kot plodna zemlja, ki čaka na dež

Poljub z odprtimi očmi nakazuje, da zdržimo v zavestnosti, da se s poljubom ne drogiramo in potapljamo v nezavedanje, temveč vtrajamo v zavedanju in se odpiramo zavedanju, resničnosti, milosti.

Poljub z odprtimi očmi nakazuje, da zdržimo v zavestnosti, da se s poljubom ne drogiramo in potapljamo v nezavedanje, temveč vtrajamo v zavedanju in se odpiramo zavedanju, resničnosti, milosti.

Koncentriran, napet, lokalen užitek VS vsepreplavljajoč, sproščen, presežen užitek

Potešitev, ki jo prinese grabežljiv pohlep, je skoncentrirana, napeta in lokalna. Na primer: pograbimo čokolado, jo med hojo hitro odpremo in čim hitreje nesemo v usta, ugriznemo, na hitro prežvečimo in pogoltnemo. Njeno sladkost čutimo na jeziku, ko jo pogoltnemo, v trebuhu začutimo, da je prispela v želodec. Užitek čutimo samo na jeziku, nek občutek pa nato še v trebuhu, a temu bi težko rekli užitek. Naše telo je še vedno napeto, morda še bolj kot prej, naše misli so še vedno drugje, morda še bolj kot prej. V spolnosti je pri pohlepni grabežljivosti užitek skoncentriran na spolne organe in potešitev je napeta – ima občutek napetosti, ki se je sprostila skozi skoncentriran kanal – spolni organ. 

Čistost – ki pomeni zavestnost, prisotnost, srčnost – ki pomeni počasnost, čuječnost, senzitivnost, zaznavanje, prinaša vsepreplavljajočo, sproščeno, presežno potešitev. Čistost nam dovoljuje, da se odpremo užitku celi – ne le skoncentrirano in lokalizirano. Čistost nam omogoča, da užitek zares globoko zaužijemo, da ga globoko sprejmemo vase, v odprtosti in sproščenosti – ne napeto. 

Čistost zahteva pogum, odprtost za nepredvidljivo, prisotnost in čuječnost v tem trenutku. Čistost nas dela voljno plodno zemljo, ki je odprta za sprejemanje zdravilnega dežja – blagodejnega milostnega daru, ki je Božanska Potešitev

Zato se vprašajmo – koliko smo trdne v budnosti in zavestnosti, koliko discipliniramo vztrajamo v zavedanju in čistosti? Toliko zdravilne milosti nam bo dano. 

Želim vam, da v marcu, mesecu Ostare – misterija voljnosti, ki vodi v združitev, ki vodi v plodnost, obnovo nedolžnosti in čistosti, obnovo življenja – začutite v sebi čistost in ne pristanete na manj, kot na Božansko Potešitev. Ne pozabite, Hčerke in Sinovi Božanske Matere in Božanskega Očeta smo, ustvarjeni za vsepreplavljajoč, sproščen, presežen užitek. Ne dovolimo si zadovoljiti se z manj. Bodimo v tem času pomladanskega enakonočja drzni in si upajmo utelesiti svojo izvorno naravo

© Ana Drevenšek

Uporaba besedila, delov besedila, povzetka besedila, koncepta besedila, izrazov in besednih zvez v besedilu brez navedbe avtorice in brez avtoričinega dovoljenja, je kršitev avtorskih pravic in je kaznovano. —-> Pravno obvestilo

Kako ti doživljaš čistost? Kako doživljaš razliko med čistunskostjo in čistostjo? Kakšna je tvoja pot čistosti? Kakšen je tvoj primaren vzorec – uporništvo ali raztelešena čistost pridne punčke? Napiši v komentar!

PRIHAJAJOČI DOGODKI V RDEČEM ŠOTORU:

Materinski krogi “Nosečnost in porod” od 17. marca do maja 2016. Več informacij TUKAJ.

Delavnici Arhetipi svetle in temne ženskosti 19. marca in 2. aprila. Več informacij TUKAJ.

Delavnica Negovanje ženske energije v Grosupljem, 20. marca. Več informacij TUKAJ

Mesečni ženski krog v Krškem v torek 23.2.2016. Več informacij TUKAJ.

Materinski krogi “Prvo leto Mama” za Mame z otročki od 24. marca do maja 2016. Več informacij TUKAJ.

Delavnica Svetost prsi 26. marca. Več informacij TUKAJ.

Mesečni ženski krog v Ljubljani 29. marca. Več informacij TUKAJ.

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s