Instinktivno materinstvo: Koncept brez plenic – veščina nežne matere

aboriginal mama

V sodobnem času vse več žensk in parov na poti v starševstvo intuitivno čuti, da želijo novo življenje ustvariti, pripeljati na svet in skrbeti zanj bolj instinktivno, naravno in sočutno. Gibanje, ki je zajelo cel svet, razkriva resnični pomen naravnega poroda in zdravstvene in psihološke posledice medikaliziranega poroda; pomen instinktivnega dojenja, ki ni obremenjeno z urniki ali kriteriji, koliko časa naj bi trajalo; spalnih navad, ki razkrivajo, da skupno spanje otrokom psihološko ne škoduje, temveč jim dokazano koristi. Med različnimi spoznanji tega gibanja je tudi spoznanje, da se dojenčki zavedajo izločanja ter nam to tudi sporočajo. Zavoljo udobja, ki nam ga prinašajo pleničke, smo njihovo komunikacijo spregledali. Vendar se postavlja vprašanje, ali udobje pleničk odtehta možnost nebesedne, intimne komunikacije med otrokom in staršem ter (v sodobnem času še bolj pereče) ekološko odgovornost do okolja.

Kot poporodna doula (spremljevalka) se razgledujem po novih obzorjih, ki jih ustvarjajo starši in zbiram različne poglede, informacije in pristope skrbi za novorojenčka in malčka. Vloga (poporodne) doule je, da staršem omogoči vpogled v paleto različnih informacij, ki so na voljo, da so dovolj in kvalitetno informirani, da sprejmejo zadovoljujoče izpolnitve glede skrbi in vzgoje svojega otroka. Zato sem pripravila intervju s strokovnjakinjo za eno od področij poporodne skrbi otroka – koncept brez pleničk, Metko Zupančič, da bi se (bodoči) starši lahko seznanili z verodostojnimi informacijami glede pristopa eliminacijske komunikacije, na podlagi katerih se lahko usmerjajo.

Metka Zupančič je učiteljica joge, svetovalka koncepta brez plenic in vodja programa Pozdrav življenju (več o programu lahko preberete na spletni strani http://www.pozdrav-zivljenju.si).

Ko se je pred leti začela aktivno ukvarjati z jogo, je spoznala, da redna praksa joge združuje oba principa in vodi h globljemu stiku s samim seboj. Metka pa je predvsem tudi mlada mamica dveh fantkov. Po rojstvu je svojega prvega sina aktivno vključila v lastno prakso joge in tako se je rodil tečaj joge za mamice in dojenčke. Izkušnje v nosečnosti in materinstvu so jo pripeljale do želje, da bi svoja spoznanja in občutenja delila z drugimi bodočimi in mladimi mamicami. Trenutno vodi tečaj joge za nosečnice in za mamice in dojenčke v okviru programa Pozdrav življenju. Znanje o jogi za nosečnice in rokovanju ter jogi z dojenčki, ki ga neprestano poglablja, je pridobila na različnih tečajih pod vodstvom priznanih strokovnjakov. Njen pristop k otroku temelji na naravnih principih nege in vzgoje, kot so koncept brez plenic, masaža dojenčka, priprava zdrave hrane in osnovni principi Montessori vzgoje. Na podlagi lastnih izkušenj in pridobljenega znanja je postala svetovalka koncepta brez plenic v okviru predavanj in podpornih skupin.

Metki sem zastavila nekaj vprašanj v zvezi s konceptom »brez plenic«, da bi mamice ali bodoče mamice, ki se spoznavajo s konceptom in razmišljajo o uporabi tega koncepta pri svojem otroku, spoznale osnovna načela tega principa ter tudi, da zdrobimo nekatere mite o tem konceptu. Koncept brez plenic je pred vsem sočuten koncept vzpostavljanja nežnega odnosa z otrokom in njegovimi potrebami. Ko ga usvojimo, ga preprosto izvajamo, v nasprotju z mnogimi pričakovanji o njegovi zapletenosti.

metka brez pleničkNa čem temelji princip »brez pleničk«?

Princip brez pleničk temelji na naravni fiziološki zakonitosti, da se dojenčki že od rojstva dalje zavedajo izločanja oziroma na svoj način sporočajo tovrstno potrebo. Če odrasli prisluhne, prepozna in se odzove na otrokovo potrebo glede izločanja, se lahko med njima kmalu vzpostavi nežna komunikaciji o izločanju. Na ta način se odrasli odzove na vse osnovne potrebe dojenčka, ne le na potrebo po hranjenju, spanju in telesnem stiku, temveč tudi na potrebo po izločanju. Tako je otrok bolj celostno zadovoljen, vzpostavi se še globlja medsebojna povezava.

plemenska mama umiva otrokaOd kod izvira ta pristop? Ali je univerzalen – je prepoznan v različnih kulturah sveta? Kdo ga je obudil za sodobno družbo?

Nežna komunikacija o izločanju je univerzalen princip, ki je v večini sveta še vedno nepretrgano prisoten od pradavnih časov. Ljudstva, ki še danes živijo v tesni povezavi z naravo in naravnimi principi, ne poznajo plenic in z otroci od rojstva dalje komunicirajo o izločanju. V tehnološko razviti družbi se je zaradi stremljenja k čim večjem udobju in razvojem plenic za enkratno uporabo žal izgubil. Vendar se v krogih bolj zavednih novodobnih staršev, ki želijo obuditi čim bolj naraven način življenja in pristopa k otroku, zopet prebuja. Za začetnico koncepta brez plenic v zahodnem svetu bi lahko imenovali Ingrid Bauer, ki je principe nežne komunikacije o izločanju opazovala pri domorodnih ljudstvih na svojih potovanjih po Indiji in Afriki ter jih uporabila pri negi svojih otrok. Metodo je sprva predstavljala v podpornih starševskih skupinah, nato pa opisala v svoji knjigi “Diaper Free! The Gentle Wisdom of Natural Infant Hygiene (2001)”.

metka joga z dojenčkomNa kakšen način starši komunicirajo z dojenčkom pri pristopu »brez pleničk«? Na kakšen način otrok sporoča, kdaj bo izločal?

Komunikacija o izločanju poteka tako s strani staršev kot tudi s strani otroka. Starši izberejo znak za lulanje in kakanje, ki naj bo čim bolj podoben fiziološki funkciji izločanja in ki ga bo otrok lahko ponovil, še preden bo lahko govoril (npr. »pssssss« za lulanje, »zvok ob napenjanju« za kakanje). Ta znak v začetnem obdobju opazovanja izrazijo pri vsakem izločanju otroka, tako da ga le-ta poveže s to telesno funkcijo. V tem obdobju mora biti dojenček čez dan krajši čas brez plenic, lahko je gol od pasu navzdol ali pa oblečen v bombažne hlačke, tako da odrasli takoj opazi, kdaj otrok izloča. Poleg tega odrasli opazuje tudi telesne znake, s katerimi dojenček sporoča svojo potrebo po izločanju. Telesni znaki so običajno bolj izraziti tik pred ali ob kakanju, ko se otrok napenja, spušča pline, morda zvija, godrnja in kremži. Nekoliko manj so očitni znaki pred lulanjem, vendar jih je ob pozornem opazovanju prav tako mogoče razpoznati, ko se otrok umiri ali obratno postane nemiren, se sam odstavlja med dojenjem, itd. Odrasli je v obdobju opazovanja pozoren tudi na otrokov časovni vzorec izločanja, ki je v tesni povezavi s spanjem in hranjenjem. Po krajšem obdobju opazovanja lahko odrasli glede na otrokovo komunikacijo in časovne vzorce izločanja ponudi izločanje, pri čemer otroka drži v za to primernem položaju ob izražanju izbranega znaka. Po izkušnjah mnogih mamic, se medsebojna komunikacija lahko hitro vzpostavi in se spontano krepi, če le pristopimo k otroku na nežen način brez nepotrebne napetosti in lastnih pričakovanj. Tako je lahko dojenček postopoma vse daljša obdobja brez plenic, katerih se slej ko prej popolnoma osvobodi. Ne smemo pa pozabiti tudi na komunikacijo, ki poteka preko intuicije na neki višji ravni med odraslim in otrokom, ki sta še posebej povezana. Tako mnoge mamice preprosto začutijo, kdaj bo otrok izločal.

mama in otrok gledata v neboKakšni so blagodejni učinki tega pristopa za dojenčke? Kakšen je širši pomen tega pristopa?

Z vzpostavitvijo nežne komunikacije o izločanju otroku omogočimo, da ohrani prirojeno zavedanje o izločanju in se mu tega kasneje ni potrebno ponovno učiti. Za otroka ostane naraven način izločanja v prosto in ne v pleničke, tako se mu ni potrebno odvajati od njih, temveč se pleničk osvobodi postopoma in spontano. Dojenček v času, ko ni zavit v plenice, občuti fizično blagostanje, saj koža lažje diha, manj je verjetnosti za nastanek pleničnega izpuščaja, lažje in bolj svobodno se giba. Preko komunikacije o izločanju se krepi tudi povezava med dojenčkom in materjo oziroma odraslim, kar pozitivno vpliva na otrokov čustveni razvoj in samopodobo. Otrok razvije pozitiven odnos do svojega telesa brez sramu in negativnega odnosa do funkcije izločanja. Širše gledano manj plenic pomeni manj onesnaževanja in sonaravno bivanje od samega začetka dalje.

diaper free babyZakaj se je poslušanje otroka izgubilo? Zakaj so se pojavile plenice?

V sodobni družbi so se z razvojem industrije in tehnologije ljudje pričeli odmikati od naravnega načina življenja. Življenje je postalo bolj enostavno, hitro in udobno, vendar se je posledično izgubil pristen stik z naravnimi principi bivanja. Razvoj industrije plenic za enkratno porabo je omogočal za okolje na videz bolj higienično in udobno bivanje z dojenčkom. Posledično se je razvila tudi industrija kozmetike za nego dojenčka v plenicah. Vendar so sprva navidezno pozitivne lastnosti plenic varljive, saj dojenčki, ki so 24 ur na dan zaviti v plenice, zelo pogosto trpijo za pleničnim izpuščajem, vse kasneje postanejo suhi, odvajanje pa je lahko povezano z negativnimi občutki tako s strani otroka kot odraslih. Informacije o komunikaciji glede izločanja, ki so se v preteklosti prenašale iz roda v rod, so se izgubile. Zato se večina staršev v sodobni družbi žal še vedno poslužuje konvencionalnega pristopa z nepretrgano uporabo plenic. Vendar je krog ozaveščenih staršev na srečo vedno večji, tako da se lahko starodavno in univerzalno znanje o konceptu brez plenic vedno bolj širi.

Kako vplivajo na otroka pleničke?

Dojenček, ki je od rojstva dalje nepretrgoma povit v pleničke, se popolnoma navadi nanje. To pomeni, da postopoma izgubi zavedanje o izločanju, zanj postane izločanje v plenice povsem normalno. Otrok v plenicah za enkratno uporabo ne občuti mokrote, ne zaveda se dela telesa, ki je zavit v plenice, navadi se tudi na bivanje v lastnih izločkih. V času odvajanja se mora tak otrok zopet na novo učiti, kaj sploh so funkcije izločanja, kako jih zazna pri sebi in kako jih sporoči drugim. Poleg tega se mora zopet navaditi na izločanje v prosto, kar je zanj nekaj popolnoma tujega. Po principu brez pleničk otrok ohrani zavedanje in kontrolo funkcije izločanja ter želi izločati v prosto. Tega se mu torej kasneje ni potrebno še enkrat učiti, postopno in spontano postane suh, s čimer mu je prihranjena marsikatera travma v povezavi z odvajanjem.

metka z otrokomAli je koncept brez pleničk res težji in bolj zahteven kot običajni pristop s pleničkami?

Mnoge starše, ki dobijo informacijo o konceptu brez plenic, skrbi, da bodo imeli s tovrstno nego otroka več dela. Vendar je taka skrb povsem odveč. Le v začetem obdobju je potrebno nekoliko vztrajnosti in pozitivne naravnanosti, da se komunikacija vzpostavi. Nato pa je vzdrževanje higiene celo lažje, saj je pri izločanju v prosto potrebno veliko manj umivanja kot pri izločanju v plenice, v primeru »nesreče« pa se lužica hitro pobriše, nekoliko več dela ima le pralni stroj. Nežna komunikacija o izločanju nudi več zadovoljstva tako za otroka kot za odrasle in drugačen pristop nato sploh ni več sprejemljiv.

Ali lahko s konceptom brez pleničk začnemo tudi kasneje, ali je nujno, da se z njim začne že ob rojstvu?

Nežno komunikacijo o izločanju je najlažje vzpostaviti čim prej oziroma v prvih mesecih po rojstvu, ko dojenček še ni navajen na plenice. V tem času je tudi veliko nošen, kar omogoča lažje opazovanje in občutenje znakov, ki jih sporoča ob izločanju. Vendar je mogoče s komunikacijo po tej metodi pričeti tudi kasneje. Težje je sicer opazovati otroka, ki kobaca naokoli, vendar je hkrati njegov ritem izločanja precej bolj očiten z daljšimi obdobji med posameznimi izločanji. Od okoli dopolnjenega 1. leta starosti dalje je otrok že toliko navajen na plenice, da verjetno ne bomo mogli vzpostaviti komunikacije na enak način kot pri mlajših otrocih. Vendar je pri zgodnjem odvajanju od plenic vedno mogoče uporabiti tudi nekaj principov koncepta brez plenic.

plemenska mama nosi otrokaKako pristop brez pleničk uporabljamo, kadar smo zunaj, na sprehodu, na obisku, na poti?

Najlažje je otrok brez plenic doma, kjer si lahko prilagodimo okolje – uporabimo nepropustne podloge ali v primeru »nesreč« pobrišemo in hitro preoblečemo tako otroka kot sebe. Vendar je mogoče z otrokom brez plenic brez skrbi iti tudi ven, če s seboj vzamemo potrebno opremo. Vozičke in avtosedeže zaščitimo z neprepustno podlogo, ki jo v primeru »nesreče« nadomestimo z rezervno. S seboj vzamemo dovolj rezervne obleke za otroka, da ga lahko kjerkoli preoblečemo. Za izločanje otroka lahko s seboj vzamemo kahlico ali uporabljamo javna stranišča, kjer nam ni potrebno skrbeti zaradi higiene, saj otroka držimo v položaju, ne da bi se česarkoli dotikal. Najlažje in najbolj sproščeno pa je vedno izločanje v naravi, kjer zalijemo kakšno drevo nekoliko stran od igrišča in poti. Če pa se kljub vsemu ne počutimo dovolj sproščeno, otroka zunaj povijemo v plenice, pri čemer se še vedno odzivamo na njegove potrebe in takrat slečemo, nato pa zopet oblečemo pleničko. Zaradi tega se ne bo nič bolj navadil nanje, vsi pa bomo lahko bolj sproščeni in veseli.

Kako deluje koncept brez pleničk ponoči?

Če se ne počutimo dovolj spočiti, da bi dojenčka tudi ponoči opazovali, ga lahko pustimo celo noč zavitega v plenice. To ne vpliva na komunikacijo o izločanju podnevi. Lahko pa otroka tudi ponoči opazujemo. Izloča ponavadi v fazah plitvega spanca, ko se rahlo prebudi ali pa samo obrne v spanju. Takrat ga počasi in nežno odnesemo nad stranišče ali kahlico v zatemnjeni kopalnici ali pa izloča kar v nočno posodo v spalnici. Dojenčki in malčki običajno izločajo enkrat ali večkrat v prvi polovici noči, nato pa so suhi do jutra in izločajo šele ko se prebudijo. Če do otroka pristopimo nežno, nočno lulanje hitro postane nemoteča rutina, po kateri otrok takoj trdno zaspi nazaj.

plemenska matiAli je pristop brez pleničk povezan še s kakšnim drugim pristopom v starševanju? Na katerih drugih področjih smo se ljudje na otroke odzvali podobno kot pri izločanju (na primer tako, da smo prenehali poslušati jasno komunikacijo otroka in vpeljali »bolj praktično« rešitev)?

Koncept brez plenic je poleg dojenja, skupnega spanja in drugih naravnih principov del sočutnega in povezovalnega starševstva. Pri tem pristopu ne gre le za zagotavljanje fizičnega blagostanja otroka, temveč blagodejnost seže tudi na bolj subtilne ravni kot sta čustvena in duhovna preko boljšega samozavedanja in samopodobe ter globlje povezanosti s sočlovekom. Je eden izmed naravnih pristopov k otroku, ki omogočajo razvoj v celostnega človeka na vseh ravneh bivanja.

 © Ana Drevenšek, Metka Zupančič in babybook.si (Prispevek je bil pripravljen v sodelovanju s portalom www.BabyBook.si)

singing birth bannerVabljene na delavnico Singing Birth z Eleno Skoko 11. in 12. oktobra! Kakšno vlogo igra glas, užitek in svobodno izražanje med porodom? Elenina delavnica je odličen korak k celostni pripravi na porod in k globljemu razumevanju ženskih misterijev. 

Kako ti doživljaš instinktivno materinstvo? Kako doživljaš “stile starševanja”? Kakšen je tvoj odnos do naravnih pristopov materinstva, poroda, skrbi za otroke? Kakšna je tvoja osebna izkušnja materinstva – kot mama svojim otrokom ali hčerka svoji mami? Napiši v komentar in pomagaj tudi drugim ženskam do modrosti!

Rdeči šotor je duhovna skupnost žensk, ki iščejo duhovni izraz skozi ženskost svojega zemeljskega telesa. Podeli ta članek z žensko, za katero čutiš, da ji bo pomagal do odkritja svoje notranje ženske moči ter jo odprl modrosti Rdečega šotora.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s